Prihajajo davek na nepremičnine in višje neto plače. Koliko davka boste plačali?

Slovenija bo po poskusu uvajanja nepremičninskega davka, ki ga je pred leti ustavilo ustavno sodišče, ponovno skušala obdavčiti stanovanjske nepremičnine. Premier je med mandatom že večkrat napovedal obdavčitev nepremičnin in premoženjski davek, zdaj pa so izhodišča premoženjskega zakona pripravljen do te mere, da dejansko lahko govorimo o njem. Sledi javna razprava, kdaj ga bomo začeli uporabljati, pa trenutno še ni znano.

Pripravljena so izhodišča za drugi davčni paket, ki govori o obdavčitvi premoženja. Z njim prihaja obdavčitev stanovanjskih nepremičnin, zbrana sredstva pa bodo prelili v razbremenitev obremenitve dela. Namen je, da se z obremenitvijo doseže večja dostopnost stanovanj, da pridejo na trg, tudi najemna, in višje plače, je pojasnil premier Robert Golob. Minister za finance Klemen Boštjančič je dodal, da NUSZ ostaja, poslovil pa bi se obstoječi davek na premoženje.

Prvo stanovanje fizičnih oseb, kjer tudi dejansko prebivajo, ne glede na kvadraturo, ne bo obdavčeno. Bodo pa obdavčena vsa naslednja. Obdavčene pa bodo tudi stanovanjske nepremičnine pravnih oseb. V obdavčitev bodo vključena tudi stavbna zemljišča, saj ni na voljo dovolj primernih. Snovalci zakonodaje zasledujejo cilj, da se stavbna zemljišča namenijo primarnemu namenu, torej pozidavi.

Predvidena je tudi stimulacija (olajšava) za prijavo oddajanja nepremičnin, po kateri bo znesek davka na stanovanjske nepremičnine mogoče zmanjšati v znesku 25 odstotkov od najemnin, ki jih lastnik realizira in prijavi finančni upravi za oddajanje premoženja v najem. Pogoj je, da je pogodba sklenjena v skladu s stanovanjskim zakonom. A pozor: te ugodnosti ne bodo deležni tisti, ki kratkoročno oddajajo nepremičnino. To problematiko bo sicer naslavljal zakon o gostinstvu, ki ga pripravlja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (evropski predpisi se prenaša v slovenski pravni red, po novem pa bo treba posebno označiti takšne nepremičnine). Ta gre po besedah ministra za gospodarstvo na vlado januarja.

Pri podjetjih omenjene ugodnosti ne bo, se bo pa priznaval kot odbitek od davka od dohodka pravnih oseb oz. dohodnine, če opravlja dejavnost. 

Izjema bo le neprofitni najem in najemi za posebne skupine. Verske skupnosti ne bodo izjema.

Davku se bodo nekateri lahko v celoti izognili

V preračunih so uporabljali 1,45-odstotni davek, osnova pa je posplošena tržna vrednost geodetske uprave (Gurs). Računajo, da bi na ta način zbrali okoli 600 milijonov evrov, je dejal Golob - obdavčitev bi zajela 440 tisoč nepremičnin fizičnih oseb (85 tisoč jih ima dve nepremičnini, tri ali več pa 40 tisoč lastnikov, ki imajo skupaj okoli 270 tisoč nepremičnin) in še 85 tisoč pravnih, ki bi jih namenili za razbremenitev dela.

Kaj v praksi pomeni takšna davčna stopnja? Da bi za drugo nepremično, 42 kvadrantih metrov veliko stanovanje v Ljubljani, vredno 162 tisoč evrov, plačali 2.350 evrov davka letno. Če bi ga oddajali za 500 evrov prijavljene najemnine mesečno, bi to pomenilo znižanje davka za 1.500 evrov. Končna obveznost bi torej znašala 850 evrov.

To pomeni, da bi bilo mogoče stanovanjski davek v celoti izničiti, ob čemer se odpira vprašanje, ali bodo s tem pravzaprav prispevali k zvišanju že tako visokih najemnin. Golob je na to odvrnil, da se bo na ta način na trgu povečal fond stanovanj in da se bo to splačalo le v določenih primerih.

Na ministrstvu za finance vztrajajo, da zasledujejo cilj čim bolj enostavne odmere davka. Če se kdo ne bo strinjal z vrednostjo, bo pa v pritožbenem postopku lahko dokazoval, da denimo neko zemljišče ne izpolnjuje pogojev. Na ministrstvu za finance pričakujejo, da se bo zaradi spodbude v večjem obsegu prijavilo prihodek iz oddajanja premoženja v najem, s tem pa bodo tudi prišli do podatkov, koliko je praznih stanovanj in koliko na sivem trgu.

Odgovora na vprašanje, koliko je praznih stanovanj v Sloveniji, nimajo, obstajajo pa ocene na podlagi porabe elektrike in vode.

Kako bo v primeru solastništva in delnega lastništva nepremičnin? Na ministrstvo so jasni: obdavčeno bo po deležih.

Bodo obdavčena tudi stanovanjske nepremičnine podjetij? Kaj je s tujci?

Podjetja bodo enako obdavčena, pravijo na ministrstvu za finance, saj predmet obdavčitve stanovanja. Vztrajajo, da je prav, da se tudi pravne osebe stimulira, da stanovanj ne kopičijo, temveč se jih nameni stanovanjski funkciji.

Obdavčitev bo zajemala tudi nepremičnine v lasti tujcev. To pomeni, da če imajo v nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče in v njem dejansko bivajo, bo izvzeta, sicer jih bo doletel davek.

Zlorabe s prepisovanjem stanovanj

Edini pogoj, da bo lastnik opravičen davka je, da gre za nepremičnino, v kateri tudi dejansko prebiva. Če bo denimo stanovanje prepisal na družinskega člana, to lahko naredi. Dejstvo pa je, da bo treba spremeniti lastništvo, če bodo želeli odpraviti davek in tam tudi dejansko prebivati. 

To pa odpira vprašanje nadzora - inšpekcij in kako ga učinkovito izvajati.

Čeprav se je pred časom govorilo, da se bo z obdavčitvijo nepremičnin poslovil NUSZ, a temu vsaj za zdaj ne bo tako, saj da gre po funkciji za dva različna davka. NUSZ je prihodek občin, ki ga uporabljajo za svoje investicije in ostaja. 

Kdaj bomo prvič obračunali stanovanjski davek, še ni točno znano. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je dejal, da si želi, da bi bil sprejet do konca leta (predvidevamo, da je mislil leto 2025) in se začel uporabljati v novem letu.

Razbremenitve dela in koliko višje bodo neto plače

Predsednik vlade Robert Golob je že pred časom napovedal, da se bodo presežki iz premoženjskega davka prelili v razbremenitev dela. Na ministrstvu za finance so predvideli posebno osebno olajšavo za dohodke iz delovnega razmerja (s tujko se imenuje in work olajšava), ki bo vsem v rednem delovnem razmerju prinesla višje neto plače.

Drugi del ukrepov je namenjen popravku dohodninske lestvice v srednjih in višjih razredih. Namreč, pomanjaknje delovne sile v Sloveniji je tu največje, zato želijo razbremeniti ta del, saj so tudi obremenitve preko dolgotrajne oskrbe v teh razredih največje.

Nove neto plače bodo odvisne od tega, koliko bo zbranega iz obdavčitve premoženja. Če bodo lahko namenili 400 milijonov evrov, ministrstvo za finance računa, da to za posameznika na minimalni plači pomeni 320 evrov letno več, za nekoga s povprečno plačo pa 520 evrov letno več.

Tako imenovana in work olajšava bo upoštevana skozi akontacijo dohodnine, kar pomeni, da bodo višje neto plače, komplementarna pa je tudi denimo z olajšavo za ključne kadre iz tujine. 

V vsakem primeru pa na ministrstvu za finance poudarjajo, da ne moremo govoriti o razbremenitvi dela, če ne sprejmemo obdavčitve nepremičnin.

Niso pa to edine novosti in spremembe, ki jih pripravljajo. Napovedali so tudi individualne naložbene račune, namenjene malim vlagateljem.

Naj za konec omenimo, da so vse zgoraj omenjeno zaenkrat izhodišča, do sprejetja zakonodaje pa se utegne še marsikaj spremeniti. Najprej pa sledi enomesečna javna razprava.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar