Slovenija je pri robotizaciji proizvodnje med najnaprednejšimi državami sveta. Podatki iz zadnjega poročila World Robotics kažejo, da je imela Slovenija leta 2023 v predelovalni industriji 304 robote na deset tisoč zaposlenih. S tem se je na globalni lestvici skupaj z Dansko uvrstila na visoko sedmo mesto.
"Pri razmisleku o nadomestitvi teh virov v kontekstu avtomatizacije proizvodnje se kot ena od možnih rešitev pojavlja davek na robote. Pričakujemo, da bodo tovrstne razprave v prihodnje dobile še več pozornosti v strokovni in politični sferi kot tudi v medijih," so pojasnili na ministrstvu za delo.
Ob množičnem uvajanju robotov v proizvodnjo, v zadnjih letih pa tudi v storitvene dejavnosti, so se znova obudile razprave o možnosti uvedbe tako imenovanega davka na robote, s katerim bi nadomestili izpad dohodkov v socialne blagajne. Delavci roboti namreč ne plačujejo prispevkov in davkov, kot jih plačujejo človeški delavci.
Preberi še
Avtomatizacija dela: 'Roboti ne zbolevajo in so na razpolago 24 ur na dan'
Pri uvajanju novih tehnologij se pogosto pojavlja vprašanje: Zakaj bi spreminjali način dela, če ta deluje.
18.01.2024
Pohod robotov se nadaljuje, Slovenija med najbolj avtomatiziranim državami
Katere države so najbolj robotizirane?
10.01.2024
Leban, Kolektor: 'Nad pomanjkanje delavcev tudi z umetno inteligenco'
Podjetja ne dobijo delavcev, ki bi bili pripravljeni fizično delati v proizvodnji, zato ta izziv v Kolektorju naslavljajo z uvajanjem avtonomnih robotov.
28.02.2023
Roboti nas že nadomeščajo. Bodo polnili tudi pokojninsko blagajno?
Kdo bi odločal o tem, katera podjetja in koliko davka bi morala plačati?
20.01.2023
"Če bodo roboti prevzeli službe, bodo morali biti obdavčeni, drugače po mojem mnenju ne bo šlo," je pred kratkim na družabnem omrežju LinedIn zapisal Gregor Majdič, rektor univerze v Ljubljani.
Kako nadomestiti prihodke izgubljenih delovnih mest?
Če bodo delavce nadomestili roboti, bo del zaslužka brez obdavčitve šel lastniku produkcijskih sredstev in se bo zelo povečal njegov dobiček, delavci pa bodo ostali brez služb in brez plač, je razmišljal Majdič. "Se pravi, da bi morali z davkom na robote zagotoviti nekako prerazporeditev sredstev," je zapisal Majdič, ki kot eno od možnih rešitev vidi univerzalni temeljni dohodek (UTD). UTD je dohodek, ki bi ga dobil vsak prebivalec, ne glede na to, ali dela ali ne.
Ali obstaja dejanska možnost, da bi v Sloveniji uvedli "davek na robote"?
Ideja ni nova, saj je o tem razprava v Evropskem parlamentu tekla že leta 2017, odgovarjajo na ministrstvu za delo. "Če se bo zaradi robotizacije povišala brezposelnost, se bo zmanjšala tudi osnova za plačilo dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Dolgoročna javnofinančna vzdržnost različnih sistemov (zdravstveni, pokojninski, socialni ...) bo zato odvisna tudi od novih virov," pojasnjujejo na ministrstvu za delo.
"Če bodo roboti prevzeli službe, bodo morali biti obdavčeni, drugače po mojem mnenju ne bo šlo," je zapisal Gregor Majdič, rektor univerze v Ljubljani.
"Pri razmisleku o nadomestitvi teh virov v kontekstu avtomatizacije proizvodnje se kot ena od možnih rešitev pojavlja davek na robote. Pričakujemo, da bodo tovrstne razprave v prihodnje dobile še več pozornosti v strokovni in politični sferi kot tudi v medijih," so za Bloomberg Adria pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Luka Mesec.
|
V Evropskem parlamentu že leta 2017 razprava o davku na robote O obdavčitvi robotov je leta 2017 razpravljal Evropski parlament. Poslanka Mady Delvaux je predlagala uvedbo davka na robote za financiranje programov za ponovno usposabljanje delavcev, ki jih nadomešča avtomatizacija. Predlog je bil zavrnjen, saj so nasprotniki opozarjali, da bi takšen davek lahko zaviral inovacije in zmanjšal konkurenčnost evropskega gospodarstva. V ZDA je davek na robote predlagal nekoč najbogatejši Zemljan Bill Gates, vendar ukrep ni dobil podpore. |
Kaj o takšni pobudi menijo gospodarstveniki? Avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija ne bodo zmanjšali obsega dela ljudi, ampak bodo spremenile strukturo delovnih mest, odgovarjajo z Gospodarske zbornice Slovenije. "Oblikovala se bodo nova, drugačna delovna mesta, ki bodo zahtevala tudi nova znanja in prilagajanje," pravijo pri GZS, kjer ne vedo, da bi bila podana kakšna nova pobuda o uvedbi davka na robote v Sloveniji.
Umetna inteligenca nadomešča prevajalce in tolmače
Vendar nove tehnologije že povzročajo pretrese v nekaterih panogah. Zaradi orodij umetne inteligence so močno na udaru jezikovni poklici, na primer prevajalci in tolmači.
"Povpraševanj po prevajalcih skoraj ni oziroma jih je izjemno malo. Tudi ta poklic sodi med tiste, kjer prevladujejo repetitivna dela. In prav tovrstne poklice naj bi umetna inteligenca nadomestila," je za Bloomberg Adria pojasnila Laura Smrekar iz agencije Competo.
Ker bodo takšna dela v prihodnje torej vse bolj nadomestljiva, na agenciji Competo posameznikom, ki jih opravljajo, svetujejo, da pridobijo nove kompetence in se preusmerijo na druga področja oziroma se prekvalificirajo.
Slovenija visoko na lestvici, prva je Južna Koreja
Na lestvici najbolj robotiziranih držav prepričljivo vodi Južna Koreja, ki je imela leta 2023 1.012 robotov na 10 tisoč zaposlenih, sledijo Singapur (770 robotov), Kitajska (470 robotov), Nemčija (429 robotov), Japonska (419 robotov) in Švedska (347 robotov na 10 tisoč zaposlenih). Slovenija je skupaj z Dansko na sedmem mestu.
Južna Koreja je leta 2017 kot prva država na svetu uvedla ukrep, označen kot "davek na robote."
Slovenija je po robotizaciji proizvodnje po tem merilu bolj razvita od Švice, ki je imela po podatkih za leto 2023 302 robota na 10 tisoč prebivalcev, ZDA (295 robotov), Tajvana (294 robotov), Nizozemske (264 robotov) ter sosednje Avstrije (245) in Italije (228).
Južna Koreja je leta 2017 kot prva država na svetu uvedla ukrep, označen kot "davek na robote." Namesto neposrednega obdavčenja robotov so znižali davčne olajšave za podjetja, ki vlagajo v avtomatizacijo proizvodnje. Cilj ukrepa je bil upočasniti hitro širjenje robotizacije in ublažiti morebitne negativne učinke na trg dela.
.webp){kind=icon}
