Avtomatizacija dela: 'Roboti ne zbolevajo in so na razpolago 24 ur na dan'

Robotizacija delovnih procesov in uporaba pametnih rešitev postaja vse pogostejša tudi v slovenskih podjetjih. Slovenija se je na najnovejši lestvici World Robotic, ki jo pripravlja Mednarodna zveza za robotiko, uvrstila na 11. mesto, kar je sicer eno mesto slabše kot leto pred tem. Na deset tisoč zaposlenih je imela Slovenija 284 implementiranih robotov v predelovalni industriji, kar je toliko kot leto pred tem. To je sicer precej manj, kot jih ima najbolj robotizirana industrija na svetu – južnokorejska, kjer imajo 1.012 robotov na deset tisoč zaposlenih.

"Podatki o številu robotov kažejo stanje avtomatizacije po vsem svetu in nam omogočajo primerjavo regij in držav," pravi Marina Bill, predsednica Mednarodnega združenja za robotiko. "Hitrost uvajanja robotike v tovarnah po vsem svetu je impresivna: nova globalna povprečna pogostost robotov je dosegla rekordno vrednost 151 robotov na deset tisoč zaposlenih, kar je več kot dvakrat več kot pred šestimi leti," je poudarila.

V Evropski uniji je pogostost robotov 208 enot na deset tisoč zaposlenih, Nemčija, Švedska in Švica pa se uvrščajo v prvo deseterico na svetu. Tik za prvo deseterico je Slovenija.

Slovenija je precej bolj robotizirana kot druge države v regiji. Andrej Planina, ki se v podjetju Špica International ukvarja z uvajanjem naprednih IT-rešitev za optimizacijo proizvodnih in logističnih procesov v podjetjih, vidi več dejavnikov za to. "Prvi razlog za robotizacijo je v želji po povečevanju produktivnosti – narediti čim več s čim manj vložka in čim hitreje. V to podjetja žene potreba po konkurenčnosti in zahteva lastnikov po povratku njihovega kapitalskega vložka," pojasnjuje.

Najbolj robotizirana so delovna mesta v proizvodnji, ki so povezana s ponavljajočimi se operacijami. Marko Munih, ki vodi laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, pravi, je v Sloveniji podjetje z največ roboti gotovo Revoz. Ta recimo na oddelku spajanja karoserije dosega 95 odstotkov izvedbe dodane vrednosti s pomočjo robotov. Teh je v podjetju več kot 600. "Med drugimi podjetji je po številu robotov že v daljšem obdobju mogoče omeniti gotovo KLS, TPV, LTH, Forvia (Hella), Domel in Kolektor. Skoraj vsi ti so primarno v avtomobilski verigi," dodaja.

Munih pravi, da morajo slovenska podjetja glede na vpletenost v mednarodno produkcijo slediti ali biti mednarodni vodja v kakovosti in ceni. Glede na količine in hkrati prilagodljivost proizvodnje je tudi robotizacija ustrezen način za doseganje omenjenih ciljev.

Bloomberg

Tisti lastniki, ki so ekonomsko dovolj močni ter ravno na pravi način sebični, v svoji projekcijah prihodnosti prepoznajo robotizacijo kot ustrezno orodje za doseganje svojih vizij. "To v Sloveniji ni dirigiran, organiziran in voden proces. Nasprotno Kitajska že več let organizirano robotizira svoje zmogljivosti. Let 2022 je instalirala kar 52 odstotkov vseh novih robotov na svetu. Mogoče imajo opazen vpliv pri robotizaciji tudi slovenski integratorji robotov, ki s svojim znanjem in kapacitetami dobro sledijo industriji in ponujajo del svojih zmogljivosti tudi za kupce v različnih drugih državah," poudarja Munih.

Ne le proizvodnja, robotizacija dosega tudi druga področja dela

Podjetja pa se z robotizacijo resno lotevajo že tudi neproizvodnih procesov. Pri tem Planina misli na notranji transport med delovnimi mesti, ko mobilni robotski vozički prevažajo opremo med fiksnimi proizvodnimi roboti. Uspešna podjetja želijo robotizirati vse korake v proizvodnji in jo ob tem ohraniti fleksibilno.

Drugi vzgib podjetij za robotizacijo leži v pomanjkanju primernih delavcev in v želji po stabilnosti poslovanja. Podjetja po vsej Evropi zadnja leta vedno teže dobijo delavce, ki bi bili pripravljeni opravljati manj zahtevna in manj plačana delovna mesta. Še vedno so tudi močne izkušnje z zapiranjem gospodarstva med pandemijo.

Ob uvajanja robotov in pametnih rešitev v podjetjih se sicer pogosto pojavlja vprašanje: Zakaj spreminjati, če delamo dobro. Ali pa: Informatizirajmo naš sedanji proces dela, pravi Planina. Gre za splošno težavo, ki je vidna pri vseh spremembah, ne samo pri robotizaciji. Če zaposleni ne vidijo smisla in nujnosti v novih tehnologijah, bodo problemi nastali med projekti.

Nepripravljenost zaposlenih na spremembe je namreč eden pogostejših razlogov za neuspeh projektov. "Ne nazadnje se zaposleni pogosto bojijo, da bodo zaradi digitalizacije izgubili svojo službo, kar pa se na dolgi rok ne uresničuje. Bolje je uporabiti majhne, stalne in odločne korake kot pa velike spremembe, ki se jih zaposlenih ustrašijo,"  pojasnjuje.

Rezultati raziskave o tem, ali bodo roboti ukradli naša delovna mesta, ki so jo leta 2018 naredili v svetovalnem podjetju Pricewaterhouse Coopers (PwC), sicer kažejo, da bo zaradi avtomatizacije do okoli leta 2035 po svetu izginilo okoli 30 odstotkov sedanjih delovnih mest v trgovini, 40 odstotkov v industriji in 50 odstotkov v logistiki. "V Sloveniji naj bi zaradi avtomatizacije izginilo okoli 45 odstotkov delovnih mest. Pri tem ne gre spregledati, da gre za enega največjih deležev v celotni skupini od 39 obravnavanih držav," še dodaja Planina.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar