"Mislim, da se jaz in moj poklic razhajava," je na LinkedInu ob emotikonu strtega srca objavila prevajalka Kathleen Ferny, ki se s prevajanjem preživlja že vse od poznih devetdesetih let.
Nikakor ne gre za to, da svojega poklica ne bi več imela rada, nadaljuje. "Po 27 letih prevajanja – vsega od poročil za revizije v zadnjem trenutku do paničnih predstavitev v PowerPointu – se mi še vedno zasvetijo oči, ko začnem novo nalogo." A v zadnjem času se je nekaj korenito spremenilo, pravi.
Manj pošte. Več tišine. In megleno omenjanje novih orodij umetne inteligence. "Kdo ne bi bil v skušnjavi, ko pa lahko orodje prevede deset strani v desetih sekundah – čeprav pri tem prisrčno napačno črkuje besede in samozavestno prevede imena v rastlinske vrste?" se sprašuje.
Preberi še

Zdravila razvita z umetno inteligenco na trgu do 2030
Alex Zhavoronkov je dejal, da bi se lahko to 'zgodilo v naslednjih petih do šestih letih'.
27.05.2025

Razvijate AI? Google financira – tudi slovenske startupe
Google z novo pobudo AI Futures Fund išče startupe, ki razvijajo rešitve na področju umetne inteligence.
15.05.2025

Dan Podjed: 'Vodovodarja, pleskarja ali zidarja umetna inteligenca še lep čas ne bo nadomestila'
Praznika dela ne slavijo v ZDA, najbolj pa odmeva v nekdanjih socialističnih državah.
01.05.2025

Umetna inteligenca v slovenskih podjetjih: zaveznik ali sovražnik?
Delež slovenskih podjetij, ki uporabljajo umetno inteligenco, se naglo povečuje.
30.04.2025
Primer Fernyjeve še zdaleč ni osamljen. Njeno objavo so na LinkedInu pospremili številni odzivi kolegov iz prevajalske stroke in somišljenikov, ki tako kot avtorica objave ugotavljajo, da so tehnologija, avtomatizacija, proračunske rešitve in tiha optimizacija postopoma popolnoma zameglili prostor, kjer so še do nedavnega delali in se preživljali.
"Umetna inteligenca je dodobra razburkala prevajalsko stroko, saj se navdušenje nad idejo, da je zdaj mogoče prevesti vse, takoj in brezplačno, še vedno ni poleglo."
Umetna inteligenca in napredna orodja, kot so DeepL, Google Translate in jezikovni modeli (npr. ChatGPT), omogočajo hitro ustvarjanje razumljivih prevodov brez človeškega posredovanja, s tem pa temeljito spreminjajo prevajalski poklic.
V prevajalski agenciji Alkemist pravijo, da prevajalska orodja danes že vključujejo napredne tehnologije umetne inteligence, ki lahko prevajalcem občutno olajšajo delo – na primer s predlogi prevodov, terminološko usklajenostjo … "Vloga prevajalcev se spreminja, saj prevajalci vse bolj postajajo urejevalci besedil, ki jih delno ali v celoti pripravi stroj," pojasnjuje operativna direktorica pri Alkemistu Slađana Ćetojević.
"Umetna inteligenca je dodobra razburkala prevajalsko stroko, saj se navdušenje nad idejo, da je zdaj mogoče prevesti vse, takoj in brezplačno, še vedno ni poleglo. Ta e-orodja uporabljajo vsi, žal pa velikokrat premalo kritično,” opozarja predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije Lea Burjan.
Lea Burjan opozarja tudi na pasti avtomatizacije prevajalske dejavnosti. Osebni arhiv
Burjanova, ki sicer največ dela na področju prevodov s sodno overitvijo in strokovnih besedil, zato zmanjšanega obsega dela še ne zaznava. "Vem pa, da imajo stanovski kolegi težave zaradi upada naročil, saj stranke s pomočjo umetne inteligence prevode izdelujejo same in jih same tudi pregledajo."
Prevajalcem svetujejo prekvalifikacijo
Da se jezikovnim poklicem, med katere sodijo tudi prevajalci in tolmači, slabo piše, potrjujejo tudi kadrovske agencije. "Povpraševanj po prevajalcih skoraj ni oziroma jih je izjemno malo. Tudi ta poklic sodi med tiste, kjer prevladujejo repetitivna dela. In prav tovrstne poklice naj bi umetna inteligenca nadomestila," pojasnjuje Laura Smrekar iz agencije Competo.
Ker bodo takšna dela v prihodnje torej vse bolj nadomestljiva, na agenciji Competo posameznikom, ki jih opravljajo, svetujejo, da pridobijo nove kompetence in se preusmerijo na druga področja oziroma se prekvalificirajo.
Upad števila prostih delovnih mest za poklic prevajalca v zadnjem času zaznavajo tudi pri Zavodu za zaposlovanje RS. "V letih 2023 in 2024 je bilo zavodu sporočenih sedem prostih delovnih mest za opravljanje poklica prevajalec, v prvih štirih mesecih tega leta pa so bila sporočena tri tovrstna prosta delovna mesta," so nam povedali. V letu 2019 je bilo denimo razpisanih še 36 mest za prevajalca, je razvidno iz preglednice, ki nam jo je posredoval zavod.
Vir: Zavod za zaposlovanje RS
"Tako kot številni poklici se tudi poklic prevajalca v zadnjih desetletjih dodobra spreminja tako zaradi tehnoloških kot zaradi družbenih sprememb, kar od prevajalcev zahteva precej prilagodljivosti, strateškega kariernega razvoja in vseživljenjskega učenja," menijo pri zavodu za zaposlovanje.
Prevajalcem, ki jih omenjene spremembe skrbijo, priporočajo, naj nanje gledajo kot priložnost – bodisi za specializacijo bodisi za oranje ledine v novih poklicih.
Med njimi so, po besedah zavoda, na primer posturednika strojnega prevajanja, terminolog ali jezikovni analitik za razvoj sistemov umetne inteligence. Lahko razmislijo tudi o prekvalifikaciji na področje, ki zahteva podobne kompetence (analitično natančnost, jezikovno razumevanje, pripravo vsebin …), svetujejo.
Prevod z AI? Stroka opozarja na varnostne vrzeli
Čeprav je prihodnost prevajalskega poklica zaradi razvoja sodobnih tehnologij vprašljiva, stroka meni, da trenutna orodja umetne inteligence še niso na ravni, da bi lahko v celoti nadomestila zaposlene. “Pri uporabi umetne inteligence moramo biti hkrati zelo pozorni na varovanje podatkov. Poskrbeti moramo, da zaupne vsebine naročnikov ostanejo zaščitene in ne pridejo v napačne roke zaradi uporabe spletnih orodij,” poudarja Slađana Ćetojević.
Enako meni tudi Burjanova, ki trdi, da novodobna orodja znižujejo merila glede zahtevane kakovosti, hkrati pa se premalo upošteva varstvo osebnih podatkov. “Če proces prevajanja ne vključuje človeškega prevajalca, je v takem primeru popolnoma odprto tudi vprašanje (odškodninske oziroma kazenske) odgovornosti,” opozarja.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...