E-pismo: Bruto milijonarja Blaž Brodnjak in Jože Colarič

V tokratni izdaji tradicionalnega tedenskega e-pisma si bomo podrobneje pogledali prejemke managerjev dveh najbolj trgovanih slovenskih borznih družb na Ljubljanski borzi, Krke in NLB, pogled pa bomo usmerili predvsem v razliko med bruto in neto plačo.

Že leta se v Sloveniji pogovarjamo o obdavčitvi plač, češ da so močno obremenjene. A razbremenitve kar ni na spregled. Zadnji javno dostopni podatki OECD o davčnem primežu stroškov dela, ko nas postavijo ob bok drugim članicam, so za leto 2023 in pričajo, da so plače pri nas med bolj obremenjenimi, po njihovih podatkih s 43,3-odstotno stopnjo. Smo krepko nad povprečjem, ki za države OECD znaša 34,8 odstotka - bolj obdavčene plače od nas imajo le še v šestih članicah.

Z višanjem plač se zvišuje tudi razlika med brutom in netom. Če smo plastični: iz prej omenjenega podatka vidimo, da je povprečen strošek dela obremenjen z dobrimi 43 odstotki, višje plače pa so še bistveno bolj, kot bomo pojasnili v nadaljevanju na primeru predsednikov uprav NLB, Blaža Brodnjaka, in Krke, Jožeta Colariča. V teh dneh sta namreč družbi, ki ju vodita, objavili letna poročila (skupina NLB je lani ustvarila 514,6 milijona evrov dobička, Krka pa 356,2 milijona evrov), del teh pa je tudi razdelek o prejemkih uprave in nadzornih svetov.

Brodnjak, ki že od leta 2016 vodi največjo slovensko banko, v upravi pa sedi še štiri leta dlje, je lani prestopil milijon evrov prejemkov. Bruto plače in regres so mu prinesli 753 tisoč evrov, variabilni del prejemkov pa še 241 tisoč evrov. Skoraj 19 tisoč evrov znašajo bonitete in druge ugodnosti, s čimer je dosegel 1,01 milijona evrov prejemkov. Neto zneski niso navedeni.

 

 

Iz Krkinega poročila smo prepisali prejemke predsednika uprave Colariča. Za razliko od NLB so predstavili tako bruto kot neto zneske. Bruto plača je znašala 582 tisoč evrov (drugi prejemki in neto bonitete 55 tisoč evrov), variabilni pa mu je prinesel še skoraj milijon evrov bruto. Če ta dva zneska seštejemo, pridemo na blizu 1,6 milijona evrov - bruto. Verjetno se sprašujete, koliko od tega zneska je dejansko dobil na račun. V poročilu navajajo, da 636 tisoč evrov (neto). To pomeni, da neto prejemek predstavlja vsega 40 odstotkov bruto prejemka.

Če Brodnjakove bruto prejemke pogledamo skozi Colaričevo prizmo, ocenjujemo, da je njegov lanski neto prejemek znašal med 400 tisoč evrov in pol milijona evrov.

 

 

Obema torej prejemke zvišuje variabilni del. Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek, tudi nekdanji predsednik nadzornikov NLB, zagovarja variabilno nagrajevanje. Pred časom je za Bloomberg Adrio dejal: "Plačila uprav zgolj s fiksnimi zneski niso ustrezna. Člani uprave imajo naloge, ki jih morajo izpolniti, in večja motivacija je pozitivna za uspešnost družbe. V združenju nadzornikov smo prepričani, da je tak način nagrajevanja boljši kot s fiksnimi plačami."

Iz javno dostopnega poročila za lani je videti, da je NLB zaradi dobrega finančnega poslovanja za variabilne nagrade namenila 14 milijonov evrov. Brodnjak je ob objavi nerevidiranih rezultatov pojasnil, da je del sheme nagrajevanja v NLB vezan na donosnost delnice in pa na poslovanje: "Neposredno smo motivirani, da dostavimo več vrednosti. In če dosežemo za vas večjo vrednost delnice in pa skozi dividende, potem verjetno ne boste zavidali, da tudi mi dobimo nekaj tega z variabilnim delom?"

 

 

Obema predsednikoma uprav so se celotni prejemki lani zvišali, hitreje pa so rasli šefu NLB: glede na leto 2023 so skoraj 32 odstotkov višji. Močno je k temu prispeval variabilni del plače, ki je znašal 241 tisoč evrov in je bil okoli 150 tisoč evrov višji kot leto prej, medtem ko je sama bruto plača z regresom slabih 14 odstotkov višja.

Skoraj 14 odstotkov so v primerjavi s predhodnim letom višji tudi Colaričevi prejemki. Če potegnemo vzporednico s povprečno bruto plačo: primerjava decembra 2024 z decembrom 2023, kaže na petodstotno rast povprečne plače v Sloveniji, januarja 2025 z januarjem 2024, pa na skoraj sedemodstotno.

Njun primer tako hkrati izkoriščamo za prikaz razlike med tistim, kar se prikaže na papirju (bruto) in kaj dejansko prispe na račun (neto). Dejstvo je namreč, da so v Sloveniji precej močno obdavčene tudi bistveno nižje plače. Vlada Roberta Goloba je že davno napovedala njihovo razbremenitev, a je to pogojevala s sprejetjem premoženjskega oziroma bolje rečeno davka na stanovanjske nepremičnine - toliko, kot na eni strani prinesejo v blagajno, toliko na drugi strani lahko namenijo za razbremenitev plač.

A tega očitno v tem mandatu ne bomo dočakali, saj je do volitev le še leto dni.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar