.webp){kind=icon}
Rešitev za Hrvaško pri spopadu z visokimi cenami naftnih derivatov hrvaški strokovnjak za energetiko Davor Štern vidi v neizkoriščenih zmogljivostih rafinerije nafte na Reki. Ob njeni večji izrabi bi imela koristi tudi Slovenija, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
"Država mora najprej poskrbeti za dostopnost do nafte, potem bo pod nadzorom tudi cena," je Štern dejal v pogovoru za STA. Štern je sicer v preteklosti bil minister za gospodarstvo in direktor podružnice hrvaške energetske skupine INA v Moskvi. Prepričan je, da je bil embargo na uvoz ruske nafte velika napaka.
"Pozabiti na Rusijo kot na izvor energije je nerealno, nemogoče in neresno. Če bi hoteli popolnoma ustaviti rusko nafto, bi morali umakniti embargo za Iran in Venezuelo," je dejal in opozoril, da bo Evropa imela težave z energenti tudi, ko bodo sankcije odpravljene.
Preberi še
Nada Drobne Popović: "Regulacija cen bencina ni prava rešitev."
Regulacija cen naftnih derivatov ni prava rešitev in je dolgoročno nevzdržna, opozarja v intervjuju prva dama Petrola Nada Drobne Popović
11.05.2022
Hrvaški državni sekretar o nafti, soncu, vetru in Krški nuklearki
Hrvaška je v dobrem položaju glede energetske stabilnosti, pravi hrvaški državni sekretar za energetiko Ivo Miletić.
11.05.2022
Škoda večja za Evropo kot za Rusijo
"V Rusiji bo proizvodnja nafte padla, ker ne bodo imeli opreme, da bi vzdrževali proizvodnjo na tej ravni, zato ne bo dovolj nafte niti takrat, ko sankcij ne bo več. Škoda bo dolgoročno večja za Evropo kot za Rusijo." je poudaril Štern.
Evropa se je po njegovem mnenju s prepovedjo uvoza energentov, ki jih potrebuje, dokler ne uresniči zelenega prehoda, obsodila na hude posledice. Ob tem je opozoril, da EU z desetodstotno inflacijo, nižjo industrijsko proizvodnjo in razmerami, v katerih se je znašla, že vstopa v recesijo. Prehod na obnovljive vire energije v kratkem času po njegovem mnenju ni mogoč.
"V Evropi smo si zadali prekratke roke. Do leta 2030 ali 2035 za polovico zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida je nemogoče. To je tako, kot da bi rekel, da bom od jutri 20 let mlajši," je pojasnil.
Štern rešitev za Hrvaško, ko gre za pomanjkanje naftnih derivatov in divjanje njihovih cen, vidi v Inini rafineriji nafte Rijeka. Če bi bila rafinerija v polnem pogonu, bi namreč lahko zadovoljila potrebe trga po pravični ceni, meni.
Štern tudi meni, da bi reška rafinerija lahko koristila tudi Sloveniji.
Terminal na Krku ne more nadomestiti ruskega plina
"Slovenija je sosednja prijateljska država Hrvaške. Mi imamo rafinerijo na Jadranu in imamo Janaf. Prek Janafa lahko sprejmemo nafto v predelavo na Reki, ta predelava pa lahko izpolni tudi potrebe Slovenije," je dejal.
Bloomberg
Hrvaška bi morala maksimalno izkoristiti zmogljivosti reške rafinerije tako, da sama kupi nafto ali pa jo kupi Petrol in jo ponudi v predelavo Ini. Iz rafinerije bi potem prišla predelana nafta z rafinerijsko ceno plus maržo za rafinerijo, je dejal Štern. S tem oskrba ne bi temeljila na cenah v Sredozemlju, ki so globoko špekulativne, je dejal. Povsem drugače pa Štern vidi problem pomanjkanja plina.
"Terminal plina LNG v Omišlju ni dovolj, da bi nadomestil ruski plin. Lahko govorimo o širitvi zmogljivosti v Omišlju, a nam, če ni dovolj količin, ne morejo pomagati niti večje zmogljivosti," je dejal. Kot možno rešitev je omenil dobave plina iz Alžirije.
Država se po mora po Šternovem mnenju vključevati s subvencijami, a tam, kjer cene lahko obdrži pod nadzorom na daljši rok, ne pa zgolj za dva tedna.
Državna regulacija cen energentov ni rešitev je ob začetku naraščanja cen bencina povedala direktorica uprave slovenskega Petrola Nada Drobne Popović.
