.webp){kind=icon}
Hrvaška je v dobrem položaju glede energetske stabilnosti, čeprav je bila v preteklosti precej občutljiva zaradi dobav plina, je ob ruskem vojaškem vdoru v Ukrajino in vse višjih cenah energentov dejal hrvaški državni sekretar za energetiko Ivo Miletić, ki je nagovoril udeležence ob otvoritvi Petrolovega vetrnega parka v bližini Knina na Hrvaškem.
Boris Černi
“V hrvaški vladi smo se modro odločlili, da 200 milijonov evrov sredstev Evropske unije in 100 milijonov iz državnega proračuna namenimo za gradnjo terminala za utekočinjeni plin (LNG), ki na leto lahko prevozi dve milijarde in 600 milijonov kubikov plina, te dni pa smo kapaciteto povečali na tri milijarde kubikov.”
V naslednjih treh letih naj bi terminal dogradili in bo plin dostopen tudi sosednjim državam, kot sta denimo Madžarska in Slovenija, je Miletić poudaril ob otvoritvi nove vetrne elektrarne v bližini Knina, ki v lasti slovenske energetske skupine Petrol.
Uvoz nafte z vseh koncev sveta
“Glede nafte in naftnih derivatov smo še iz obdobja prejšnje države, vezani na terminal v Omišlju in na lastno proizvodnjo, ki predstavlja petino vseh potreb, zato nismo odvisni od ruske nafte. To uvozimo z vseh koncev sveta,” je še povedal Miletić. Ob tem je poudaril pomen obnovljivih virov energije, še zlasti zaradi zaostovanja energetske krize v svetu.
“Če bo cena električne energije še naprej takšna, kot je danes, potem bomo v prihodnjih štirih ali petih letih spet odpirali podobne zmogljivosti,” je dejal Miletić. “Sprejeli smo takšno zakonodajo, da ni več špekulantov, ni več zastonj elektrike za nikogar. Celotno področje smo spravili v red.”
Obnovljivi viri zagotavljajo energetsko stabilnost
“Obnovljivi viri energije so za Hrvaško zelo pomembni, saj vsaka nova kapaciteta in nove zmogljivosti zmanjšujejo uvoz električne energije. Tako zagotavljamo novo energetsko stabilnost Hrvaške, kar tudi prispeva k BDP in ustvarjanju novih delovnih mest,” je še novinarjem v bližini Knina povedal hrvaški državni sekretar.
Petrol
“Projekti kot je Petrolov veterni park so pomembni tudi za lokalne skupnosti, saj pridobivajo nova sredstva in nove stotine tisoče kun. Samo na tem področju pridelamo za 180 megavat električne energije,” je dejal Miletić. To predstavlja skoraj polovico elektrike, ki pride iz jedrske elektrarne v Krškem. Edina težava je, ker vetrne elektrarne ne obratujejo ves čas kot denimo Krško, dodaja.
Najbolj pomemben hrvaški projekt pri proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov je polje Korlat pri Zadru, ki ga je zgradila Hrvatska elektroprivreda.
“Težko se bomo odvadili biti odvisni od Rusije, če se ne bomo naslonili na obnovljive vire energije in tu ne gre samo za vprašanje Evropske unije, ampak celotne regije,” je povedal Miletić. “To je proces, ki ga ni mogoče ustaviti. Morda so se takšni projekti še pred petimi leti zdeli kot nekakšne pravljice, saj si nismo mogli predstavljati, da bosta sonce in veter postala tako pomembna,” je poudaril Miletić. “Danes bi se gotovo smejali nekomu, če bi rekel, da se to ne izplača."
Jedrska elektrana v Krškem kot "popkovina" med državama
Slovenija in Hrvaška odlično sodelujeta pri delovanju jedrske elektrarne v Krškem, ki je v negotovih energetskih časih še toliko bolj pomembna. Tudi morebitna gradnja drugega bloka elektrarne bo potekal ob tesnem sodelovanju in dogovarjanju obeh držav, ki sta ob tem “povezani s popkovino”.
NE Krsko
“Naša želja je, da nadaljujemo v takšnem duhu sodelovanja kot doslej. Kmalu bomo videli, kaj bo odziv vašega novega premiera,” je dodal Ivo Miletić. “Ob dejstvu, da izhaja iz elektrogospodarstva, pričakujemo njegovo podporo tudi v prihodnje.”
"Gradnja nove jedrske elektrarne ni šala"
Jedrska elektrarna v Krškem obratuje že od leta 1983. Elektrarna v omrežje posreduje 696 megavatov elektrike do potrošnih središč v Sloveniji in na Hrvaškem. Krško zagotavlja okoli petino potreb po elektriki v Sloveniji in 16 odstotkov potreb na Hrvaškem.
“Zgraditi novo jedrsko elektrarno z močjo 1.100 megavatov ni šala, saj gre za ogromen finančni zalogaj, treba je paziti na okolje in zadovoljiti vse mogoče kriterije,” je opozoril Miletić. “Za nas je jedrske elektrarna v Krškem, kot da je naša, čeprav ni naša, saj gre za skupen objekt, ki se pač nahaja v Sloveniji. Neumno bi bilo razmišljati, da bi zdaj nekje drugje na Hrvaškem gradili novo nuklearno.”
