Top 5 novic za začetek dneva: Ko strah nima le velikih oči

Dobro jutro. Čeprav je ameriško gospodarstvo vsem tveganjem in napovedim navkljub doseglo 4,9-odstotno rast, analitiki že bijejo plat zvona, češ da prihaja poračun zgodovinsko visokih obrestnih mer. Pri The Economistu pričakujejo, da bo potrošnja, ki je bila doslej gonilo neobičajno robustne rasti, postopoma začela usihati. Ko bo pandemične prihranke kot osrednji vir potrošnje nadomestilo zadolževanje, se bo denarna draginja potrošnikom zataknila kot kost v grlu.

Kot da to ne bi bilo dovolj, je potrošnja za nameček odvisna še od psihološkega dejavnika strahu, ki pa je zunaj domene vpliva centralnih bankirjev. Prvi mož BlackRocka Larry Fink je v intervjuju za Sunday Times orisal precej klavrno sliko. "Zaradi strahu potrošnja upade. Negotovost dolgoročno vodi v recesijo, in če se bo strah še naprej poglabljal, se bo povečala verjetnost recesije v EU in ZDA," je bil jasen največji upravljalec premoženja na svetu. Medtem pa je prvi mož banke JP Morgan kaj nazoren glede izvora kipeče negotovosti: "Geopolitične prekretnice so najusodnejše od leta 1938," meni Jamie Dimon, "od česar je močno odvisna prihodnost sveta, svoboda, demokracija, prehranska varnost, energija, priseljevanje." Strah pogosto nima samo velikih oči.

Nad Slovenijo samo še modro nebo

Tako bi lahko povzeli oddajo prošnje Slovenije, ki je na vesoljskem vrhu v španski Sevilli včeraj uradno zaprosila za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (Esa). S tem se začenja enoletno obdobje, v katerem bodo organi in delovna telesa Ese preučili pripravljenost Slovenije na polnopravno članstvo. To bi slovenskemu gospodarstvu utegnilo prinesti nemalo koristi, saj bi bila država ob uspešni kandidaturi deležna pospešenega razvoja domače vesoljske panoge. "To ni le priložnost za krepitev vesoljskih raziskav, pač pa tudi za razvoj prebojnih inovacij," je ob oddaji prošnje povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. Slovenski vesoljski sektor sestavlja 40 podjetij, ki so dejavna na področju opazovanja Zemlje, razvoja inovativnih tehnologij, novih materialov in treh slovenskih satelitov.

Vrtaj, punči, vrtaj … Razen če si Rus ali Savdijec

Savdska Arabija in Rusija sta znova potrdili namero, da bosta do konca leta znatno omejili dobavo nafte za več kot milijon sodčkov na dan, čeprav pretnja razplamtevanja bližnjevzhodne krize skrbi svetovne energetske trge. Ključna člana razširjene skupine OPEC+ sta svoje namere objavila v ločenih izjavah, a cilj je enak – spodbuditi rast cen nafte, ki tudi med vojno v Gazi ne kažejo znamenj nihajnosti. Rijad je dnevno proizvodnjo surove nafte zmanjšal za milijon sodčkov, Moskva pa je skupaj s predhodnimi zmanjšanji, ki so jih sprejele tudi druge države OPEC+, izvoz omejila za 300 tisoč sodčkov. Cene nafte se sicer od Hamasovega terorističnega napada na Izrael gibljejo različno, vendar meje 100 dolarjev za sodček niso presegle. Kar je sicer dobro za večino sveta, ni pa za Savdijce, ki si prodajo nafte financirajo ambiciozne promocijske programe v športnih panogah, s čimer si avtokratski režim poskuša izboljšati svoj mednarodni ugled. Rusiji pa bi draženje nafte po drugi strani olajšalo financiranje nadaljnjega pokoravanja Ukrajine.

In še razveseljujoč domačijski naftni medklic, preden se odpravite v pisarno: ob nespremenjenih trošarinah so cene pogonskih goriv od danes naprej malenkost nižje. Za liter neosvinčenega bencina bo treba odšteti 1,534 evra (prej 1,536 evra), za dizel 1,608 evra (prej 1,651 evra) in za kurilno olje 1,195 evra (prej 1,233 evra). Toči, punči, toči!

Najbolj brano

Propad kolesarskega velikana – kaj to pomeni za panogo?

Nastaja nova avtocesta bratstva in enotnosti?

Telecom Italia bo skladu KKR prodal omrežje fiksne telefonije

Koledar objav rezultatov borznih družb: Kdo bo prvi in kaj pričakujejo?

Hladna vojna na spletu: Ozaveščanje je maraton, pa regulativa?

Danes spremljamo

Pozornost pri poročilu o poslovanju švicarske banke UBS bo posvečena temu, kako bo ta zmanjšala več kot 10 milijard stroškov, ki so nastali po pripojitvi banke Credit Suisse. Britanski monarh Karel III. bo s kraljevim govorom naznanil novo zasedanje parlamenta.

Američani v zveznih državah Mississippi in Kentucky gredo na volišča, na katerih bodo odločali o prihodnjih guvernerskih položajih. V Ohiu se bodo Američani izrekli o pravici do splava. V Tokiu bo potekalo zasedanje zunanjih ministrov skupine G7.

Čaka nas pester dan objav. Znana bo količina deviznih rezerv na Kitajskem, raven ključne obrestne mere v Rusiji, indeks cen življenjskih potrebščin in indeks PMI v gradbeništvu za evrsko območje, podatki o nemški in španski industrijski proizvodnji, tajvanski trgovini in indeksu cen življenjskih potrebščin ter o trgovini ZDA.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar