260 tisoč evrov vreden Bentleyjev continental GT je hibridna zver, ki zna zapelj(ev)ati

Nekega dne, ko sem se vzpenjala po ozki švicarski stranski cesti, obrobljeni z zaledenelimi polji in strmimi pečinami, me je prešinilo: to je vendar ozemlje Jamesa Bonda. 

V prvem hibridnem kupeju proizvajalca Bentley Motors sem se vozila po ovinkastem temnem pasu gorske ceste. Pogled me je spomnil na prelaz Furka, ki ga je Bond nadvladal v filmu Goldfinger. Gotovo se ga spomnite – cesta se v prizoru vije med alpskimi strminami in obkroža slikovit hotel, ki ga objema zavoj prelaza, zavitega kot sponka za papir. 

Izkazalo se je, da sem vozila vzporedno s prav tem prelazom. S svojo lego na nadmorski višini 2.164 metrov je bližnji prelaz Grimsel ena najvišje ležečih asfaltiranih cest v Evropi in je ravno pravšnja za prvo testno vožnjo Bentleyjeve četrte generacije linije continental. 

Čeprav se je kupe za 260 tisoč evrov zdi velik – kot gorila, ki po prstih hodi po vrvi – sta njegovo zajetnost odtehtali silovita zmogljivost in udobna kabina. Obe sta tako rekoč peli hvalnico britanski blagovni znamki, ki slavi že 105. obletnico. Bentleyjev continental GT speed 2025 z novim spogledljivim videzom in mogočnim hibridnim pogonskim sklopom dokazuje, da se lahko robustnost in eleganca zelo dobro ujameta. 

Bentley

 

SUV bentayga je hibridno različico dobil leta 2018, leta 2022 pa mu je sledil flying spur. Zdaj je na vrsti continental. Ta dvovratni bentley združuje 4,0-litrski motor V8 in elektromotor za 771 skupne zmogljivosti (približno 760 'konjskih moči') ter 1.000,60 njutonmetrov navora, kar je 19 odstotkov oziroma 11 odstotkov več kot pri prejšnjem modelu – kar dober zagon za tako gosposki avto. Za pospešek od nič do sto kilometrov na uro potrebuje 3,1 sekunde, ponaša pa se z 80 kilometri uporabnega električnega dosega in največjo hitrostjo 335 kilometrov na uro. 

Odločen poskok avtomobila ob mojem slovesu od dolinskega mesta Andermatt  je dopolnjevalo njegovo grleno hrumenje, ki ga vozilo zmore brez umetnih izboljšav, h katerim se zateka konkurenca (veliko podjetij, vse od BMW do Forda, uporablja umetno prilagajanje zvoka motorja). Mimo cerkva s čebulasto oblikovanimi zvoniki in lesenih hiš, okrašenih z geranijami, sem rohnela do umetnega jezera Räterichsbodensee, nato pa po dobrih 160 kilometrih privijugala nazaj v mesto. 

O zanesljivi vodljivosti avtomobila nisem nikoli podvomila: nova šasija z elektronskim diferencialnim mehanizmom z omejenim zdrsom (komponenta, ki omogoča vrtenje vsakega od štirih koles pri različni hitrosti) je poskrbela za zanesljiv oprijem tudi v mokrih razmerah. Nove zračne vzmeti in blažilniki so vzbujali občutek, kot da aktivno gladijo cesto, ko se je vila pred mano. Dinamični nadzor vožnje in usmrjanje navora sta blažila vsakršne nerodne sunke, ki sem jih od tega skoraj 2.920 kilogramov težkega primata skorajda pričakovala. Občutek vožnje je bil uravnotežen in neustavljiv; prav tak, kot mora pri bentleyju tudi biti. Teža modela continental GT je skoraj povsem enakomerno porazdeljena med prednji in zadnji del, kar je v tej modelni liniji novost in pomembno prispeva k njegovi prefinjenosti. 

Bentley

 

Kombinirala sem štiri načine vožnje. Športni način je edini, ki elektromotorja sploh ne uporablja. Medtem ko elektromotor tega vozila k prihranku goriva ne prispeva prav veliko (8,6 l/100 km pri kombinirani vožnji po mestu ali avtocesti po evropskih standardih), pa pripomore k pospeševanju pri majhnih hitrostih, kot na primer takrat, ko sem po sprehodu ob turkiznem umetnem jezeru zapeljala s parkirišča. 

Izključno električni način deluje pri hitrostih do 140 km/h in do 75 odstotkov pritiska na pedal za plin, kar sčasoma privede do medlega občutka na stopalki (baterija se lahko med vožnjo napolni v manj kot treh urah). To je Bentleyjevo najmočnejše vozilo doslej, vendar pa lahko ob lagodnejših načinih vožnje dobite vtis, kot da je avto za trenutek pozabil na lastno silovitost. 

Zasnova v primerjavi s predhodnimi modeli tako znotraj kot zunaj večinoma ostaja nespremenjena; vozilo ima subtilno prenovljen zadnji del z bolj aerodinamičnim odbijačem in široko enojno izpušno cevjo namesto dvojne. Napere na 22-palčnih kolesih s svojo obliko lokov dajejo videz krempljev. Ko zadnje luči zasvetijo, spominjajo na staljeno lavo. Zares pa na tem vozilu izstopajo njegove luči. Bentley svojemu vozilu že od modela S2 iz leta 1959 ni nadel enojnih prednjih žarometov namesto dvojnih, zatrjuje pa, da vodoravna linija luči LED, ki zareže prek žarometa, ponazarja lok gostih trepalnic in navdih črpa v pogledu 'tigra na preži'. Ali pa morda v pogledu čutne zapeljivke iz Bondovega filma. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar