Kmetje, ki na leto odštejejo 37 milijard dolarjev za škropljenje polj s tekočimi zatiralci plevela, se čedalje bolj zatekajo k novemu modelu: uporabi tehnologijo, porabi manj.
Po skoraj stoletju uporabe vedno novih kemičnih herbicidov v svetovni kmetijski panogi zdaj prihaja napredek, ki obljublja omejitev uporabe pripravkov za zatiranje plevela za kar 90 odstotkov. Z uporabo kamer, ki jih poganja umetna inteligenca, lahko nove škropilnice prepoznajo in se usmerijo na izključno invazivne rastline, pri tem pa se izognejo posevkom. Če bi tudi le del pridelovalcev začel uporabljati nova orodja, bi bila to velika sprememba za največje proizvajalce kemijskih pripravkov, kot sta Bayer in BASF.
"Čeprav tega na splošno ne priznavajo, pa se zavedajo, da prodaja milijonov litrov teh pripravkov upada," je o industriji herbicidov dejal Jason Miner, globalni vodja kmetijstva pri Bloomberg Intelligence.
Zaščita pridelkov je velik posel, ki je bil leta 2022 po podatkih S&P Global ocenjen na približno 79 milijard dolarjev (72 milijard evrov), pri čemer herbicidi zajemajo skoraj polovico celotnega trga. Po raziskavi ameriškega ministrstva za kmetijstvo iz leta 2021 se sredstva za zatiranje plevela uporabljajo na 96 odstotkih posejanih površin koruze, medtem ko za 19 odstotkov polj uporabijo fungicide in za 14 odstotkov insekticide. Približno 28 odstotkov obdelovalnih površin škropijo iz zraka, veliko večino pa še vedno iz talnih škropilnic.
John Deere
Uporaba manj sredstev za zatiranje plevela z natančno ciljano uporabo pa lahko pomaga zmanjšati stroške pridelovalcem, katerih skupni prihodki naj bi se leta 2024 nekoliko zmanjšali. Za zmanjšanje obsega klasičnega škropljenja so tudi okoljski razlogi. Odnašanje škropiva z ene njive na drugo lahko poškoduje pridelke in živali, kar spodbuja bolj ciljno usmerjeno uporabo. Odnašanje škropiva pa lahko vodi tudi do dragih tožb, kot so tiste, po katerih naj bi se zelo strupen herbicid Dicamba širil tudi na sosednje površine.
Izdelovalci različnih pripravkov za varstvo rastlin se srečujejo tudi z dragimi pravnimi postopki, povezanimi z zdravjem ljudi. Bayer je za to porabil že približno 10 milijard dolarjev (9,1 milijard evrov) od 16 milijard (14,6 milijard evrov), kolikor jih je namenil za stroške množične tožbe v ZDA zaradi Roundupa, uspešnega zatiralca plevela, ki ga je pridobil z nakupom Monsanta. Več deset tisoč tožnikov trdi, da pripravek povzroča raka. Bayer pa zatrjuje, da sta izdelek in njegova ključna sestavina glifosat varna. Prizadevanje Evrope za zmanjšanje kemičnih pesticidov za polovico do leta 2030 pa je še dodatno spodbudilo spreminjanje načina njihove uporabe.
Proizvajalci strojev, veliki in majhni, zdaj iščejo rešitve. Veliki svetovni izdelovalec traktorjev Deere že drugo leto prodaja vrhunsko škropilnico za pridelke, za katero pravi, da lahko uporabo kemikalij z uporabo umetne inteligence in strojnega učenja zmanjša za kar 77 odstotkov.
Izraelska družba Greeneye Technology je pravkar odprla svoje prvo maloprodajno mesto v ZDA, kjer prodajajo škropilne roke z umetno inteligenco, ki jih je mogoče naknadno namestiti na vse obstoječe stroje. Prodajo nameravajo prihodnje leto razširiti še na osem držav.
Brazilski Solinftec izdeluje robotske škropilnice v tovarni v Indiani in pravi, da pridelovalcem omogoča zmanjšanje količine uporabljenih herbicidov za več kot 90 odstotkov.
John Deere
"Kemična podjetja se ne morejo boriti proti zmanjšanju uporabe herbicidov," je dejal Guilherme Guine, vodja trajnostnega oddelka v Solinftecu. "Tehnologija pa jih zagotovo ogroža, saj drastično zmanjšuje uporabo kemičnih pripravkov."
Za zdaj je nove tehnologije še vedno malo, zato se zdi, da ne vpliva premočno na poslovne rezultate izdelovalcev kemikalij. To pa ne pomeni, da ti lahko sedijo križem rok. Nekatera podjetja se skušajo prilagoditi in začenjajo tesneje sodelovati s proizvajalci opreme, ponujajo pa tudi nove storitve, denimo svetovanja kmetom. "Z učinkovito ponudbo nasvetov in receptov skušajo kmetom predstaviti boljši donos na hektar," je povedal Miner.
BASF ima na primer že skupno podjetje s ponudnikom tehnologije Bosch, imenovano One Smart Spray, ki samodejno nanaša škropivo samo tam, kjer je treba, in vključuje kartiranje plevela, kar kmetom omogoča spremljanje prihrankov pri stroških v realnem času v aplikaciji na mobilnem telefonu. Bayer, ki že leta govori o prehodu od količine k vrednosti, je za škropljenje kemičnih pripravkov, ko gre za zaščito pridelka, razvil lastno orodje, podprto z umetno inteligenco, ki ga kmetje lahko uporabijo, ko se nanj naročijo.
John Deere
Preberi še
Geotermalni eldorado: Znani poslovneži investirajo milijone v to energijo
V geotermalno energijo na Hrvaškem vlagajo Pavel Vujnovac, Turki in Britanci.
04.11.2024
V regiji vetra ne manjka, žal pa ne velja enako za naložbe
Srbija prvič v zgodovini prejela bonitetno oceno .
03.11.2024
Kje na Balkanu se dobro jé (in sklepa posle)?
Raziskujemo, kje se danes sklepajo pomembni posli.
02.11.2024
Kako sta Temu in Shein postala del tiktokovske potrošniške kulture
Nove kitajske platforme za e-trgovino dosegajo meteorske uspehe in spodbujajo potrošništvo po vsem svetu.
01.11.2024
Kdo izgublja v Trumpovi neskončni trgovinski vojni? Ne zgolj Kitajska
Politiki pretiravajo z učinkovitostjo carin, medtem ko podcenjujejo stroške za ameriška podjetja in gospodinjstva.
31.10.2024
Bayer sicer meni, da bo napredek škropljenja v industriji na splošno nevtralen, saj se kemična podjetja spreminjajo skupaj s kmeti.
"Popolnoma smo usklajeni s podjetji, kot so Deere in druga na področju avtomatizacije in opreme, ki želijo pomagati kmetu, da bi čim smotrneje in natančneje uporabljal različna škropiva in druge vložke," je povedal Bob Reiter, globalni vodja raziskav in razvoja Bayerjevega oddelka znanosti o pridelkih. "Želimo povečati proizvodnjo kmetov, hkrati pa zmanjšati njihove vložke vanjo."
In medtem ko naj bi se uporaba kemikalij, ki se uporabljajo po vzniku plevela, z novo tehnologijo v veliki meri zmanjšala, bodo morali nekateri kmetje morda uporabiti več tako imenovanih talnih herbicidov z rezidualnim učinkom, ki ostanejo aktivni v tleh dlje po nanosu, je dejal Matt Leininger, generalni direktor za Severno Ameriko in Avstralijo pri Bosch-BASF JV, ki svetuje v tem sektorju.
"Najlažji način za nadzor nad plevelom je, da mu ne pustimo zrasti," je dejal Leininger.
Bloomberg
.webp){kind=icon}
