Zakaj se odločiti za solo avanturo?

Aprila letos, ko je bila Portugalska še v predsezonskem miru, je Marina (47), lastnica arhitekturnega studia iz Beograda, sama odpotovala v tamkajšnje primorsko mestece Comporta. Ne zaradi službe niti običajnega počitka, temveč, kot pravi, da bi ostala sama s seboj več kot tri dni, brez obvestil, dnevnih obveznosti in občutka, da mora karkoli početi. 

Že pet let se Marina enkrat na leto zavestno odloči potovati sama. Pravi, da je to postal njen nujni ventil med zahtevami zasebnega in poslovnega vsakdana, stiki s strankami in roki. Tokrat je bivala v majhnem družinskem hotelu, kjer lastniki goste poznajo po imenu in ponudijo lokalno vino, še preden zahtevajo potni list. Dneve je preživljala v senci vrta, obiskovala okoliška ribiška naselja in odkrivala lokalne restavracije – vse to ne iz nuje, temveč po izbiri. "Nekdaj sem menila, da so ljudje, ki sedijo sami v restavraciji," osamljeni. "Zdaj vem, da je to pogosto luksuz, ki si ga redko privoščimo," pravi. 

Marina ni izjema, nasprotno. Vprašanje po solo avanturah nenehno narašča in ni več rezervirano le za študente z nahrbtnikom in mesečno vozovnico Interrail. Danes na takšna potovanja odhajajo poslovne ženske, menedžerji, moški, ki si želijo digitalnega razstrupljanja, pa tudi starejši, ki hrepenijo po novih izkušnjah. 

Po analizi portala Solo Traveler World, ki že več kot desetletje spremlja trende samostojnih potovanj, se je število enojnih rezervacij v zadnjih štirih letih povečalo za več kot 35 odstotkov. Največji delež zajemajo ženske, kar nakazuje, da je solo potovanje postalo oblika opolnomočenja, zlasti med tistimi, ki so izobražene, finančno neodvisne in v srednjih letih. Najštevilčnejša starostna skupina pa so potniki med 45. in 65. letom. 

Še pomembnejša od rastočih številk je sprememba motivov. Glavni razlogi so svoboda pri odločanju, potreba po miru, osebna rast in želja po potovanju brez kompromisov, pri čemer samostojno izbirajo ritem dneva, destinacijo in trenutke tišine. Raziskava Booking.com za leto 2025 kaže, da kar 59 odstotkov globalnih popotnikov načrtuje potovanje z namenom osebne transformacije, vsak tretji pa trdi, da mu je solo potovanje prineslo globlji občutek samospoznavanja in jasnosti kot katerakoli skupna izkušnja. 

Najgloblja transformacija pa se skriva v družbeni percepciji: potovanje brez sopotnika ni več znak osamljenosti, temveč samozavesti in čustvene zrelosti. "Ljudje danes ne potujejo sami, ker so marginalizirani ali izolirani, temveč ker želijo svet doživeti avtentično, brez prilagajanja ritmu drugim," pojasnjuje psihoterapevtka Svetlana Majkić. 

V času, ko je svet postal globalna vas, digitalna povezanost pa del vsakdana, se samostojne poti vse pogosteje izbirajo kot način raziskovanja lastnih meja in krepitve samostojnosti. "Za številne je solo potovanje izraz notranje svobode in zavestna odločitev, da spoznajo sebe na drugačen način, pa tudi priložnost za stik z drugimi, spoznavanje novih krajev, kultur in ljudi."

Po besedah sogovornice imajo lahko takšne izkušnje tudi močan introspektivni potencial, zlasti po velikih življenjskih prelomih, kot so ločitev, smrt bližnjih ali izguba službe. "Ko ostanemo sami, brez hrupa vsakdana in potrebe po prilagajanju pričakovanjem drugih, se pogosto pojavi ključno vprašanje – kdo sem zdaj po vsem, kar se mi je zgodilo?! Samostojno potovanje lahko pomaga, da življenje pogledamo iz nove perspektive, odkrijemo notranje vire, na katere se lahko zanesemo, sprejmemo nove odločitve in usmerimo svoje življenje v drugačno smer."

Kljub temu psihoterapevtka Majkić poudarja, da solo avantur ne smemo obravnavati kot nadomestilo za terapijo ali avtentične, kakovostne odnose, temveč kot priložnost za krepitev občutka osebne avtonomije in poglobitev povezave s svetom. Dodaja, da so takšna potovanja dragocena tudi za tiste, ki nimajo sopotnikov, a nočejo biti prikrajšani za doživetja. "Solo potovanje je lahko način, da ne ostanemo ujeti v okoliščinah, temveč da življenje doživimo svobodno, aktivno in v polni meri."

Turistična in gostinska industrija vse bolj dinamično odgovarja na ta rastoči segment. »Turistični ponudniki po vsem svetu so začeli ponujati programe, prilagojene solo popotnikom, ne le kar zadeva logistiko, temveč tudi vsebino,« pravi Darko Asanović, direktor beograjske turistične agencije. "Tudi mi smo pri strankah prepoznali potrebo po kombinaciji svobode in diskretne podpore, zato nudimo t. i. organizirano solo izkušnjo – potujete sami, a veste, da nekdo skrbi za vsak korak, kar vas osvobodi skrbi in morebitnih težav na poti ter vam omogoča popolno uživanje."

Na vprašanje, ali so enojni aranžmaji dražji, Asanović pravi, da ni nujno, a v praksi pogosto so. "Preprost razlog: stroški, kot so namestitev, prevoz in vodene ture, se ne delijo s sopotnikom, zato samostojni popotniki pogosto plačajo polno ceno za storitve, ki bi bile v paru bistveno cenejše." Kljub temu je priljubljenost potovanj za eno osebo pripomogla k temu, da vse več hotelov, letalskih družb in organizatorjev izletov odpravi ali znatno zmanjša doplačila, ponuja nastanitev, prilagojeno enemu gostu, ter popuste za samostojne rezervacije ali personalizirane ture brez dodatnih stroškov. »Solo potovanje je lahko luksuz, a ni potrebe, da je drago. Nazadnje je vse odvisno od sloga potovanja – nekateri potniki izberejo minimalističen, nizkocenovni pristop, drugi želijo maksimalno udobje in popolno posvečenost samemu sebi,« poudarja sogovornik. 

Kot nadalje navaja Asanović, solo popotniki po vsem svetu najpogosteje izbirajo potovanja, ki omogočajo osebno rast, svobodo in globljo povezanost z obiskovanimi kraji. Med mlajšimi popotniki so najbolj priljubljene pustolovske počitnice, kot so pohodništvo, safari ture in ekstremni športi. Poslovni popotniki pogosto podaljšajo bivanje v svetovnih metropolah, da združijo delo in prosti čas, medtem ko se ženske najpogosteje odločajo za wellness, meditativne oddihe v naravi in potovanja za opolnomočenje. "Vse bolj priljubljene so tudi tematske počitnice – od kulinaričnih tur v Toskani in vinskih vikendov v Franciji do kreativnih delavnic v Španiji in Portugalski."

Depositphotos

 

Varnost in kulturna odprtost sta ključna kriterija pri izbiri destinacije. "Japonska je odlična, ker je izjemno varna, organizirana in hkrati fascinantna," pravi Marina. "Po Evropi se prav tako počutim varno in sproščeno, tudi države, kot so Vietnam, Kambodža in Tajska, so se mi zdele zelo varne. Po drugi strani pa je bilo glavno mesto Mehike zame najtežji izziv."

Po analizi platforme Booking.com se nekatere destinacije znova izpostavljajo kot favoriti med solo popotniki, ne le zaradi varnosti, temveč tudi zaradi atmosfere, ki spodbuja introspekcijo, spontanost in osebni ritem potovanja. Islandija prednjači kot izbira za tiste, ki si želijo popolnega preporoda: nedotaknjena narava, odlična infrastruktura in občutek oddaljenosti od sveta nudijo varno zatočišče tudi v najbolj oddaljenih kotičkih. Bali že vrsto let velja za središče duhovne scene, z jogijskimi kampi in tihimi resorti, Italija pa ponuja bistveno drugačen utrip – senzualno, odprto kulturo, kjer je uživanje v hrani, umetnosti in vsakodnevnih ritualih popolnoma legitimen razlog za pot, brez potrebe po družbi. Maroko in Jordanija sta izbira za izkušenejše solo avanturiste, ki želijo začutiti drugačen ritem, tradicijo in izzive orientalskih okolij ter razširiti meje lastne cone udobja. 

Veliko vlogo pri normalizaciji in popularizaciji solo potovanj so odigrala tudi družbena omrežja. Popotniki danes zlahka delijo svoje izkušnje prek Instagrama, TikToka ali YouTuba, s čimer ne le navdihujejo druge, temveč tudi rušijo predsodke, da so takšna potovanja nujno "osamljena" ali nevarna. Videti nekoga, ki sam raziskuje Marakeš, meditira na Šrilanki ali večerja v Rimu, lahko vzbudi občutek opolnomočenja, zlasti za tiste, ki prvič razmišljajo o takem koraku. »Na digitalnih platformah so nastale prave mikroskupnosti, kjer se izmenjujejo nasveti, priporočila in stiki, objave v realnem času pa povečujejo občutek varnosti in pripadnosti, tudi na drugem koncu sveta,« poudarja Marina. 

Solo popotnike je dodatno okrepila tudi tehnologija. Aplikacije, kot so Google Maps, Rome2Rio in Airbnb, so olajšale načrtovanje poti vse do najmanjših podrobnosti – od nastanitve in prevoza do lokalnih priporočil, ki prej niso bila dostopna brez vodnika ali znanca. Platforme, kot sta Couchsurfing in Meetup, omogočajo povezovanje z lokalno skupnostjo in drugimi popotniki, s čimer se zmanjša občutek osamljenosti na poti. Hkrati so aplikacije za izmenjavo izkušenj in priporočil, kot je Travello, ponudile prostor za deljenje nasvetov in vpogledov. Tehnologija je tako solo potovanja ne le logistično poenostavila, ampak jih je tudi utrdila kot povezano in varno možnost. 

"Na telefonih imamo danes zemljevide, vodnike in prevajalce pa tudi GPS-naprave, ki spremljajo našo prtljago, ter eSIM-e, ki omogočajo internet povsod. Popotnik leta 2025 ni več neviden ali osamljen – je povezan, obveščen in povezan, tudi ko fizično potuje sam, zavestno izbira svoj ritem in se odpira novim izkušnjam," zaključuje Darko Asanović.