Kriptodobiček enega človeka financira milijardo dolarjev vredne sanje o vesoljski postaji

Jed McCaleb je obogatel s kriptovalutami. Zdaj je pripravljen velik del tega bogastva izgubiti v vesolju. Milijarder, ki stoji za zloglasno bitcoin kriptoborzo Mt. Gox in kriptovaluto XRP, v celoti finančno podpira skrajno ambiciozna prizadevanja za izgradnjo prve komercialne vesoljske postaje na svetu in njeno izstrelitev v orbito.

Če mu bo uspelo, se njegovemu zagonskemu podjetju Vast Space naslednje leto obeta donosna pogodba agencije NASA – potencialno vredna milijarde dolarjev – za zamenjavo Mednarodne vesoljske postaje. Če posel splava po vodi, je McCaleb po lastnih besedah povsem pripravljen izgubiti milijardo dolarjev svojega bogastva. McCaleb svoje milijarde delno nadzoruje prek dveh fundacij, ki sta konec leta 2023 poročali o sredstvih v skupnem znesku 3,3 milijarde dolarjev, financiranih z lastnimi donacijami.

"Zelo pomembno je, da ljudje naredijo ta preskok od točke, na kateri smo danes, do potencialne resničnosti, v kateri veliko ljudi živi drugje kot na Zemlji," nam 50-letni McCaleb pove na sedežu svojega podjetja v kalifornijskem Long Beachu. "Ljudi, ki bi bili pripravljeni vložiti toliko sredstev in časa ter strpnosti do tveganja kot jaz, ni prav veliko."

Kot izvršnega direktorja je zaposlil veterana iz panoge, SpaceX pa družbi Vast posoja nekaj svoje tehnologije, medtem ko Elon Musk ZDA poziva, naj pospešijo postopek ukinitve Mednarodne vesoljske postaje – trenutno velja, da naj bi jo ukinili do konca leta 2030. Podjetje Vast, ustanovljeno leta 2021, svoje plovilo delno sestavlja s komponentami, ki jih je razvilo podjetje SpaceX, s poudarkom na priključnem adapterju za povezavo SpaceX-ove kapsule Dragon s postajo podjetja Vast in na internetnem sistemu v vesolju, ki bo wi-fi na postaji zagotavljal prek omrežja Starlink. Vast je pri podjetju SpaceX že rezerviral lete, s katerimi bo svojo strojno opremo poslal v orbito in posadko pripeljal na svojo postajo, podjetje SpaceX pa je privolilo, da bo za potrebe podjetja Vast prevažalo astronavte, če to odobri NASA.

Projekt je kljub temu zastrašujoč in iz McCalebove biografije bi le stežka sklepali, da mu bo kos. Kmečki fant iz Arkansasa, ki je študij na berkeleyjski Univerzi v Kaliforniji obesil na klin, v tej industriji nima nikakršnih izkušenj. Njegovo kariero je zaznamoval vzorec, v katerem je večkrat prisostvoval pri začetnih fazah nastajajočih tehnologij ter jih nato opustil, še preden bi vladni predpisi in drugi dejavniki njegova podjetja obrnili na glavo – kar ne odraža ravno dolgoročne osredotočenosti, ki se pri tveganem tekmovanju v ustvarjanju tehnološkega čudeža zdi nujna.

Sam Yagan, McCalebov prijatelj, ki je pred več kot dvema desetletjema z njim ustanovil podjetje za spletno izmenjavo datotek, pravi, da ta podjetnik namerno veliko tvega. "Glede teh stvari je izjemno racionalen," pravi Yagan, soustanovitelj in generalni direktor podjetja Corazon Capital. "Njegova pripravljenost prevzemanja tveganj, ki bi se večini zdela precejšnja, pa je morda malce ekscentrična."

Številni zaposleni v podjetju Vast so pred tem delali v SpaceX-u. Na sedežu podjetja na parkirišču mrgoli avtomobilov znamke Tesla, ki prihajajo iz drugega Muskovega podjetja. Eno od teh vozil, Cybertruck namreč, pripada Maxu Haotu, ki se je ekipi pridružil leta 2023, ko je McCaleb kupil njegovo podjetje. Haot je do danes postal izvršni direktor podjetja Vast, kar McCalebu (ki vozi skromnejši model 3) omogoča, da iz svojega doma v San Franciscu v pisarno prileti enkrat na teden, in tako spremlja napredek.

Pred prevzemom se Haot ni ukvarjal z vesoljskimi postajami, temveč je poskušal slediti Muskovim stopinjam in ustanoviti še eno zagonsko podjetje za izstrelitev raket po imenu Launcher. Z naložbo v vrednosti 30 milijonov dolarjev je podjetju uspelo razviti raketni motor in napravo za izstrelitev, vendar so se na satelitih, ki so ju izdelali v podjetju Launcher, ob prihodu v vesolje pojavile napake. Haot je McCaleba spoznal leta 2022, ko je iskal investitorja.

McCaleb mu je namesto naložbe ponudil prevzem, če Haot zasede položaj predsednika in sčasoma izvršnega direktorja podjetja Vast. Haotu dogovor sprva ni ravno dišal, a si je le premislil, ko je postalo očitno, da si bo podjetje Launcher težko zagotovilo kapital, ki ga potrebuje. Pogoji dogovora niso bili razkriti.

Bloomberg Businessweek

 

Velika vizija podjetja Vast zajema več kot le gradnjo prve zasebne vesoljske postaje. Podjetje želi razviti tudi sistem za ustvarjanje umetne gravitacije, ki bi za potrebe bodočih astronavtov posnemala pogoje na Zemlji. Inženirski postopek je zapleten: med drugim bi s pomočjo ogromnih vrtljivih modulov izkoriščal centrifugalno silo v vesolju. Predlog je vsekakor mikaven, saj so večletne izkušnje ljudi, ki živijo in delajo na Mednarodni vesoljski postaji, pokazale, da lahko daljše bivanje v mikrogravitaciji poškoduje različne biološke sisteme.

A do teh ciljev je še dolga pot. Vast si mora najprej zagotoviti svojo prvo postajo v orbiti. Število zaposlenih je v manj kot enem letu z 200 napredovalo na 740, med katerimi so tako tehnični inženirji kot izdelovalci vesoljskih oblačil. Na sedežu podjetja Vast delo teče neprekinjeno in inženirji ter gradbene ekipe delajo v izmenah, da bi tako povečali svoj objekt v Long Beachu ali zgradili prvo prototipno vesoljsko postajo, imenovano Haven-1.

Vesoljske postaje so v pop kulturi stalnica – spomnimo se le na Zvezdo smrti iz Vojne zvezd in naslovno vesoljsko postajo iz serije Zvezdne steze po imenu Globoko vesolje devet – hkrati pa so tudi pomemben del ameriškega raziskovanja vesolja vse od leta 1973, ko so se astronavti prvič vkrcali na eksperimentalno postajo Skylab. Desetletja pozneje, ko se je hladna vojna ‘’odtajala’’, se je NASA povezala z Rusijo in drugimi državami ter zgradila večjo Mednarodno vesoljsko postajo. Od novembra 2000 je na postaji vedno prisoten vsaj en človeški član posadke, ki pogosto proučuje, kako se materiali in človeško telo obnašajo v mikrogravitacijskem okolju.

Postaja Haven-1, visoka dobrih deset metrov in široka slabe štiri metre in pol, naj bi se tesno prilegala v konico rakete Falcon 9 proizvajalca SpaceX. Bivalni prostor v postaji bo obsegal skoraj 45 kubičnih metrov, kar je približno dvakrat več od prostora v povprečnem avtodomu. Opremljen bo z osebnimi spalnimi prostori, velikim oknom, lesenimi oblogami in skupno mizo za štiričlansko posadko.

Takšen je vsaj cilj. Januarja je podjetje začelo graditi postajo Haven-1 – predlagani datum izstrelitve je trenutno maj 2026, po prvotnih načrtih pa naj bi bila postaja nared že avgusta letos. Podjetje je pred kratkim preizkusilo prototip in tako potrdilo, da bi struktura lahko prenesla notranji atmosferski pritisk, trenutno pa se ukvarja z energetskimi sistemi, pogonom in drugimi nujnimi komponentami za misije s posadko. Njegova zunanja plast mora prenesti neprizanesljivo okolje in temperature vesolja, hkrati pa zadrževati pritiske in atmosferske pline, na katere so ljudje navajeni na Zemlji.

"Trenutno nismo podjetje z vesoljsko postajo," pravi Haot. "Smo podjetje s ciljem imeti vesoljsko postajo."

Ko bo postaja Haven-1 izstreljena, in če bo vse teklo po načrtih, bo podjetje Vast z raketo Falcon 9 v vesolje nato poslalo posadko štirih astronavtov, da se priključijo na postajo. Če se bo prva izstrelitev izkazala za uspešno, Vast do leta 2028 načrtuje izstrelitev prvega modula svoje naslednje postaje po imenu Haven-2. To bo prvi del veliko večje baze, ki naj bi nadomestila Mednarodno vesoljsko postajo agencije NASA.

Med največjimi izzivi bo izdelava delujočega sistema za vzdrževanje življenjskih funkcij. Mednarodna vesoljska postaja uporablja regenerativni sistem, ki vso odpadno vodo reciklira v pitno vodo, ogljikov dioksid pa v dihalni kisik. Takšen sistem je potreben na katerikoli orbitalni ploščadi, kjer naj bi se potniki zadrževali dlje časa, vendar pa postaja Haven-1 tovrstnega sistema ne bo imela, saj naj bi posadke na tej postaji ostajale le za kratke obiske. Vast ima tovrsten sistem v načrtu za postajo Haven-2, čeprav ne pričakuje, da bi bili na postaji v prvih nekaj letih ljudje stalno prisotni.

Konkurenti, vključno z družbami Axiom Space, Blue Origin in Voyager Space Holdings, se potegujejo za lastne postaje, ena od prednosti podjetja Vast pa je prav McCaleb, ki je za ta podvig pripravljen odšteti tolikšne zneske. "Vast je edino podjetje z rešitvijo, ki je predvsem samofinancirana in pripravljena za uporabo," pravi Chad Anderson, ustanovitelj in vodilni partner investicijske družbe Space Capital, ki se osredotoča na vesoljsko panogo. (Družba nima nikakršnih finančnih povezav s podjetjem Vast, investirala pa je v SpaceX.) "V tem pogledu jih vidimo kot zanimivo možnost."

Ti konkurenti se kljub svojim dosežkom v vesolju in posameznim pogodbam za izstrelitev prav tako ne morejo pohvaliti s tako tesnim partnerstvom z družbo SpaceX.

McCaleb želi pomen kakršnegakoli osebnega odnosa omiliti in pravi, da je Muska srečal le nekajkrat in da se ga verjetno ta ne bi niti spomnil, čeprav sta oba vlagala tudi v OpenAI. Čeprav se po pristopu in obnašanju razlikujeta, lahko med njunimi interesi in neobičajni poti do bogastva vidimo več vzporednic: oba sta opustila šolanje (Musk v višjem letniku) in namesto tega ustanovila podjetja s programsko opremo na področjih v vzponu (Musk na področju spletnih seznamov in imenikov; McCaleb na področju pretočnih videovsebin) in oba sta svojo ljubezen do fantastike in iger pretopila v finančni uspeh.

McCalebovo prvo podjetje, eDonkey, je ponujalo eno prvih storitev za izmenjavo datotek na internetu in je igralo vlogo enega prvih konkurentov podjetja Napster.  Ustanovljeno je bilo leta 2000 in je uporabnikom omogočilo brezplačno deljenje glasbe in filmov, pri tem pa je z oglaševanjem na leto služilo na milijone dolarjev prihodkov. Podjetje se je zaprlo leta 2006, potem pa privolilo, da bo Združenju ameriške glasbene industrije (RIAA) plačalo 30 milijonov dolarjev in se tako izognilo tožbam zaradi kršitev avtorskih pravic.

McCalebov naslednji uspeh je bil Mt. Gox, ena prvih platform za trgovanje z bitcoini na svetu. Spletna stran, ki jo je McCaleb zasnoval leta 2010, je hitro rasla, podjetnik pa je leto zatem večinski delež prodal za neznano vsoto. Februarja 2014 je borza strmoglavila v stečaj, uporabniki pa so izgubili kovance, ki so bili takrat ocenjeni na več kot 400 milijonov dolarjev, kar je bil do primera borze FTX v letu 2023 največji kriptopropad v zgodovini. Čeprav je bil takrat še vedno manjšinski lastnik, McCaleba niso doletele nikakršne sankcije. Dejal je le, da je v tem polomu tudi sam izgubil denar.

McCaleb je takrat že začenjal uresničevati svojo naslednjo zamisel: XRP, kriptovaluto, s katero se trguje na protokolu Ripple, ki je med drugim deloval tudi pod njegovim nadzorom. McCaleb je imel na začetku v lasti devet odstotkov vseh kovancev. Po nesoglasjih s soustanovitelji je leta 2013 podjetje zapustil, pri tem pa obdržal svojo valuto in jo v naslednjih letih postopoma prodal. Vrednost XRP se je med kriptomanijo konec leta 2017 povečala, januarja 2018 pa je njena tržna kapitalizacija narasla na 130 milijard dolarjev. McCaleb je glede na analizo transakcij XRPScan od prodaje XRP in kapitala protokola Ripple od leta 2014 do leta 2022 zaslužil približno 3,2 milijarde dolarjev. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi odprtokodnega plačilnega omrežja Stellar.

"Je eden izmed desetih najpomembnejših ustanoviteljev kriptovalut, čeprav v resnici nihče ne ve, kdo je," pravi Nic Carter, ustanovni partner investicijske družbe Castle Island Ventures, ki se osredotoča na javne verige blokov. "Zanimivo. Drugi ustanovitelji so precej nastopaški, glasni, ekstravagantni ljudje."

McCaleb kljub vsemu uspehu ohranja ozek krog poznanstev ter sodeluje z Yaganom in drugimi dolgoletnimi sodelavci. Ima hišo v deskarskem raju v Kostariki in dom v Berkeleyju, ima pa tudi svoje letalo.

V vesoljski industriji McCaleb skrbi za stalen vir naložb v pogosto nestanovitni sektor, v katerem nekoč visokoleteča zagonska podjetja redno propadajo, ko zmanjka kapitala. In kljub tožbi nekdanjega zaposlenega, ki trdi, da je podjetje Vast pri svojem poslovanju iskalo bližnjice, se zdi, da je njegov ugled v primerjavi s SpaceX-om vendarle v boljšem stanju; njegov bogati ustanovitelj se večinoma zadržuje doma z ženo in otroki, preoblikovanje zvezne vlade pa raje prepušča drugim.

Če se McCalebov podvig izkaže za uspešnega, ima Vast pri družbi SpaceX rezerviranih več misij s posadko, v katerih bo v orbito poslal zasebne astronavte, McCaleb in Haot pa pravita, da sta se tudi sama pripravljena vkrcati na te polete. ("Kot otrok sem med raziskovanjem veliko časa preživel na prostem, pri tem pa gledal v nebo in opazoval, kako čudovito je," pravi McCaleb.) A celotna stvar je pri prvem koraku odvisna od tega, ali si je podjetje sposobno zagotoviti končne pogodbe za program agencije NASA, ki je namenjen postavitvi komercialnih vesoljskih postaj, ki bi lahko nadomestile Mednarodno vesoljsko postajo. Program vključuje tudi okvirno jamstvo, da bo NASA zakupila čas in prostor na vseh postajah, ki prispejo v orbito, kar bo ponudniku služilo kot stalen vir prihodkov. Pogodbe naj bi bile podeljene sredi leta 2026.

"Brez pogodbe z agencijo NASA je komercialna sposobnost preživetja katerekoli vesoljske postaje vprašljiva," pravi Haot. "Zmaga na tem tekmovanju je za nas vprašanje obstoja."

V sodelovanju z Dylanom Sloanom.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar