V karavani karavanov

Ko je Jeff Adler leta 2009 prodal svoj kot paradižnik rdeči karavan Mercedes-Benz iz leta 1985, je imel ta na števcu več kot 505 tisoč prevoženih kilometrov. "Preprosto oboževal sem ga. Med vožnjo sem se počutil odlično," pravi newyorški nepremičninski agent. Karavan 300TD ga je spominjal na otroštvo in avtomobilske razstave, ki jih je na Manhattnu obiskoval z mamo. Všeč so mu bili občutek širokega volana, slog elegantne dolge karoserije in cenejši dizelski motor, ki goriva ni goltal, marveč ga je srkal. "Počutil sem se, kot da z vožnjo tega avtomobila svetu nekaj sporočam," pravi. "Vožnja tega avtomobila mi je prinašala samo veselje, čisto veselje."

Takšno gorečnost bi morda pričakovali od navdušencev nad voluminoznimi avtomobili njihove mladosti ali elegantnimi kupeji, kakršnega je vozil njihov sodobnik James Bond. Toda ljubitelji karavanov do nekoč skromnega in uporabnega prevoznega sredstva gojijo enako strast. Predani jim niso zgolj profesorji angleščine in radijski voditelji. Če na katerikoli zabavi s koktajli ali pikniku povprašate dovolj ljudi, boste zagotovo našli vsaj enega ljubitelja karavanov, ki svojega vozi že dolgo in ne more brez njega. 

Vendar pa že leta velja, da je globina te naklonjenosti obratnosorazmerna s številom proizvedenih karavanov. Po razcvetu izjemno podaljšanih modelov, kot sta Fordov country squire in Chryslerjev town & country v 70. in 80. letih, je priljubljenost karavanov počasi, a vztrajno plahnela, uveljavljali pa so se enoprostorci in SUV. Družinam so bili prav slednji všeč zaradi dodatnega prtljažnega prostora in robustne zmogljivosti ter enostavnosti gibanja znotraj njih; avtomobilskim podjetjem pa je bilo všeč, da so lahko zanje zaračunali več. Ocenjevalec Kelley Blue Book v svoji bazi podatkov vsak dan zabeleži dva milijona novih vozil; če si ogledate zgolj podatke o karavanih, pa ta številka pade na pičlih 1.300. 

Karavani so si svoj sloves zaslužili pošteno, z dolgo tradicijo oblike, ki se podreja funkciji. Prvič so se pojavili v začetku 30. let, in sicer s Fordovim modelom A in Pontiacovo serijo Deluxe Six, izvirno ime station wagon pa so dobili po skladiščnih taksijih, ki so prevažali prtljago na železniške postaje in nazaj. Družba Willys-Overland Motor je z množično proizvodnjo karavanov Jeep začela po drugi svetovni vojni, tovrstni slog karoserije pa je ob vse pogostejših selitvah družin v predmestja postajal vse bolj priljubljen. Vrhunec kulturne nasičenosti je za to vozilo napočil, ko je Clark Griswold (čigar vlogo je odigral Chevy Chase) v filmu Nore počitnice iz leta 1983 vozil z lesom okrašen in kot ladja razpotegnjen avtomobil country squire. 

Današnji ljubitelji karavanov se delijo na tri glavne skupine: nekateri imajo raje športne karavane, kot je osupljivo hitri Audijev RS 6 2025 avant performance (126.600 dolarjev), ki ponuja toliko konjskih moči in navora kot polovico manjši športni avtomobil. Številni cenijo klasične oglate škatle, kot je volvo serije 200 iz 70. in 80. let (na spletni tržnici za starodobne avtomobile Bring a Trailer so se njegove vrednosti dolgo gibale med pet in 20 tisoč dolarji). In končno so tu še ljubitelji pustolovskih karavanov za dogodivščine na prostem, ki so že od predstavitve leta 1994 zapriseženi Subarujevemu vozilu outback (cene novih se začnejo pri 29.010 dolarjih). 

"To so odlični avtomobili za valovite in vijugaste ceste v regiji Texas Hill Country," pravi Ray Napoles, svetovalec za skladnost in obvladovanje tveganj v Austinu, ki je imel do zdaj v lasti dva outbacka in načrtuje, da bo čez nekaj let enega predal sinu. Sam bi sčasoma rad presedlal na Audijevega karavana A4 Allroad – čeprav proti subarujem nima nič, kot pravi: "Nad njimi sem bil izjemno navdušen."

Subaru dejansko zajema več kot 80 odstotkov novih karavanov, prodanih v ZDA – gre za segment, ki mu pripada le en do dva odstotka trga. Seveda lahko tam najdete tudi druge znamke karavanov, vendar morate dobro vedeti, kje (in kako) iskati. Na drugi strani Atlantika so ti številčnejši in bolj priljubljeni. V Združenem kraljestvu jih morate iskati pod izrazom estates; drugod po Evropi pa iščete tako imenovane kombije, sportbrake, touringe in avante – prav vsi spominjajo na karavane. 

Audi in Mercedes-Benz na ameriškem trgu še vedno prodajata nekaj karavanov, čeprav njuni tiskovni predstavniki niso želeli navesti, kolikšen delež celotne prodaje zajemajo; popolnoma nov Audijev A6 avant 2026, ki je bil na trgu predstavljen 4. marca, pa v ZDA ne bo naprodaj. "Kupci vozil all-terrain E-razreda so med našimi najbolj zvestimi in gorečimi," je po e-pošti zapisal tiskovni predstavnik Mercedesa in dodal, da so kupci karavanov tudi med najbogatejšimi. BMW za ZDA izdeluje samo en model, 121.500 dolarjev vredni M5 touring. Porsche izdeluje različico svoje limuzine taycan, ki je sorodna karavanu. Celo izvršni direktor Volva je marca spregovoril o manjšem poudarku na karavanih in večji osredotočenosti na SUV-e in limuzine. 

Odločnega poznavalca pa maloštevilnost vozil ne bo odvrnila. »SUV je čisto pretiravanje in karavani so po mojem mnenju vedno videti bolje,« pravi Spencer Olinek, ki dela v panogi komunalnih storitev in živi na območju San Francisca. Njegov Volkswagnov golf alltrek njegovemu življenjskemu slogu ustreza bolj kot karkoli zajetnejšega – in to dobesedno. »Naša stavba je bila zgrajena leta 1965 in garaža iz sredine prejšnjega stoletja ni namenjena velikim, neumnim tovornjakom.« 

Nešteto sodobnih in klasičnih karavanov vam je na voljo na spletnih prodajnih platformah, vključno s platformami Bring a Trailer, Hemmings in Cars & Bids, pa tudi na straneh Autotrader, Craigslist in eBay Motors. Ali pa še kje dlje. Newyorški pisatelj David Coggins je bil skorajda prisiljen oditi na Švedsko, da bi tam vendarle našel svojega. Ko je pred nekaj leti dopolnil 40 let, si je zaželel zelo specifičnega volva, model XC70 namreč, ki ga je označil za "ikoničnega". Toda podjetje je proizvodnjo modela ukinilo in v ZDA ga je bilo le težko najti. Ob drugi uri zjutraj je brskal po švedskih spletnih straneh z rabljenimi avtomobili in poskušal najti pravega: "Črnega, seveda, in ne preveč spoliranega, kot uro, ki jo podeduješ od dedka," pravi. "In hkrati ne s sivo notranjostjo, ki bi bil všeč babici." Coggins si je zamislil nekaj, kar bi lahko parkiral pred podeželsko hišo v rustikalnem slogu. "Hočem takšnega, ki bo videti samozavestno, ugledno in ravno prav obrabljeno. Lepo, vendar ne nastopaško."

Na koncu je njegovo pozornost pritegnil XC70 iz leta 2016, ki je bil na razpolago veliko bližje domu – v okrožju Dutchess v New Yorku. Od takrat je njegova last, vozi pa ga na izletih ob koncu tedna, pogosto do vrha naloženega z ribiškim priborom, zgoščenkami skupine Depeche Mode in množico debelih jopic. Kot številni njegovi sonavdušenci v svetu karavanov tudi Coggins ne zna v celoti pojasniti njihove privlačnosti. To je kot Rimsko cesarstvo, pravi – nekaj, o čemer človek nerazložljivo pogosto razmišlja. Pri srcu vam je lahko, čeprav ga ne razumete popolnoma. "Življenje s karavanom je tisto najboljše življenje."