Se zlatu vrača sijaj?

Ko sem se nedavno s šolarji pogovarjala o naravi denarja, sem na predavanje prinesla nekaj rekvizitov: školjko, kos igralnega papirja in prgišče razrezanih dolarskih bankovcev. Kaj od tega, sem vprašala, je denar?

Želela sem izpostaviti, da je vse v prepričanju. Če se vsi strinjajo, da je nekaj denar, je to res denar. Nek posebej angažiran otrok me je prekinil in vprašal: Ali lahko fiat valute dejansko preživijo? Takšnega vprašanja nisem pričakovala od 11-letnika.

Odgovorila sem z vprašanjem, kaj razumemo pod besedo preživetje. Nadaljevati še več desetletij pod istimi imeni: dolar, funt, evro itd.? Vsekakor. In to brez izgube kupne moči? Niti slučajno. Tudi letna inflacija pri dveh odstotkih prepolovi vrednost denarja v 36 letih. In dvoodstotna inflacija na dolgi rok je trenutno pobožna želja. Indeks cen življenjskih potrebščin (Consumer Price Index – CPI, angl.) je v Združenih državah Amerike (ZDA) upadel na 6,5 odstotka in bo še naprej upadal, vendar je zelo malo verjetno, da se bo ustavil pri dveh odstotkih, kar je še vedno cilj večine centralnih bank.

Inflacija nas torej spremlja na dolge proge. Če imate gotovino, se morate zavedati, da je le začasen kralj.

Vse to je otroke in mene pripeljalo do razprave o tem, ali obstaja kaj, kar za vedno ostane denar. Tu vstopi fizično zlato, edina stvar, ki jo ima večina ljudi za pravi denar in ki ohranja svojo kupno moč že skoraj tri tisoč let. A to ni posebno zanimiv pogovor, ko ni inflacije: Če funt ali dolar držita svojo kupno moč, kdo potrebuje zlato? Zlato je težko, treba ga je skladiščiti, ne prinaša donosa. Ko je na mizi inflacija, postanejo stvari zanimivejše.

Morda ste pričakovali, da bo zlato v lanskem letu vroča roba. Ni bilo. Namesto tega se njegova cena (vsaj v dolarjih) ni spremenila, čeprav se je inflacija skoraj povsod približala desetim odstotkom.

Kljub temu so se proti koncu leta tečaji okrepili. Cena zlata (v dolarjih) je od začetka lanskega novembra narasla za približno 15 odstotkov.

Tudi letos kaže dobro: Cena zlata v funtih in dolarjih se je v zadnjem mesecu povišala za sedem odstotkov. Se morda tu nekaj kuha? Pri investicijski banki Stifel že mislijo tako. Po njihovem mnenju je pomembno spremljati monetarni obrat ameriške centralne banke (Fed).

Odkar je dovoljeno prosto trgovati z zlatom, smo imeli deset obdobij, v katerih so ameriške referenčne obrestne mere dosegle najvišjo vrednost. Teoretično je vrh obrestnih mer pozitiven za zlato, ki ne ponuja nobenega donosa, zato je videti manj privlačno kot naložba, ko obrestne mere naraščajo, in bolj privlačno, ko padajo. A to deluje tudi v resničnem življenju. Če pogledate obdobja petih mesecev pred vsakim vrhom in nadaljnjih šest mesecev, boste videli, da je zlato skozi vrhove obrestnih mer v povprečju doseglo 18-odstotno rast, kar je 9,7 odstotka bolje od S&P 500. To so dobre novice.

To še ni vse. Recesije so tem vrhovom sledile v roku 18 mesecev v 60 odstotkih (povprečje je bilo deset mesecev) in tudi zlato je v teh obdobjih pokazalo močno nagnjenost k dobremu poslovanju (S&P 500 je prekosilo za 26 odstotkov) – še posebej, ko je recesija sovpadla s padci na borzi. Ne glede na to, kaj regulatorji pravijo o pretekli uspešnosti, ki nam ne pove ničesar o prihodnosti, je to dober razlog za razmišljanje o kratkoročnem držanju zlata.

Lani se je veliko govorilo o tem, kdo je "skrivnostni kupec" zlata. Izkazalo se je, da v ZDA to niso upravljavci premoženja, ampak centralne banke. Na splošno Svetovni svet za zlato (World Gold Council, angl.) ocenjuje, da so nakupi centralnih bank dvignili zlate rezerve na najvišjo raven od leta 1974, pri čemer so bili ključni obsežni nakupi iz Rusije in Kitajske. Zakaj? Ustvariti želijo status rezervne valute, se zavarovati pred dolarjem zaradi naraščajočega tveganja sankcij, razpršiti svoje naložbe – v danem geopolitičnem okolju je namreč mogoče vse.

Toda na to bi lahko pogledali tudi z drugega zornega kota in razumeli kitajske nakupe kot jasen opomin, da je zlato ena redkih stvari, za katero vsi mislijo, da je denar – od nadobudnega 11-letnika do vodij vseh centralnih bank na svetu.

Mnenje je bilo objavljeno www.bloomberg.com/opinion/.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar