Kriptovalute, inflacija, obveznice: vaš vodnik po naložbah v tveganem letu

V tem letu smo doživeli že ... marsikaj. Zgodba o umetni inteligenci, ki je poganjala ameriško borzo, je postavljena pod vprašaj. Negotove so tudi napovedi o tem, kako bo druga administracija Donalda Trumpa vplivala na finance povprečnega Američana in ali bomo spet priča porastu inflacije, pa pritisku na delnice, obveznice – in naše denarnice. Da se bo v teh mračnih časih lažje znajti, smo investicijske strokovnjake prosili za mnenje o poglavitnih vprašanjih, s katerimi se vlagatelji soočajo v letu, polnem tveganj, ki pa bi lahko prineslo tudi uspeh – ob uporabi pravih strategije.

Kakšne so možnosti za velik padec indeksa S&P 500 letos in kako naj se na to pripravim?

"Indeks S&P 500 je dve leti zaporedoma pridobil več kot 20 odstotkov – kaj takega se je od leta 1871 zgodilo le desetkrat," pravi Michael Cembalest, predsednik tržne in naložbene strategije v družbi J. P. Morgan Asset Management. Čeprav Cembalest pričakuje, da bo delniški trg leto končal na višji ravni, pravi, da bi lahko vmes padel za kar 15 odstotkov, kar pa je po njegovih ugotovitvah manj nenavadno. Indeks je za deset ali več odstotkov padel kar v 60 letih od zadnjih 100.

Glede na verjetnost tržnih preobratov se je bolje vprašati, kdaj boste potrebovali svoj denar. Vsakemu padcu so sledile nove rekordne vrednosti – če lahko torej s prodajo počakate nekaj let, vam najverjetneje ne bo hudega. Pozorni bodite tudi na razpršitev naložb. Preprosto oklepanje indeksa S&P 500 ne bo dovolj, saj deset najboljših delnic – večinoma iz tehnološke panoge – zajema približno dve petini tržne vrednosti indeksa v primerjavi z nekaj več kot četrtino v letu 2000.

"Eden od načinov za razpršitev je nakup ETF, ki sledi enako ponderirani različici indeksa, vsako podjetje v njem pa dosega približno 0,2 odstotka vrednosti," pravi Ben Inker, sovodja oddelka za dodeljevanja sredstev v družbi GMO LLC. "Na dolgi rok je to dober način, da se ne ujameš preveč v trenutno prevladujoče trende," doda. 

Ali je tradicionalna sestava portfelja v deležih 60-40 še vedno smiselna?

Finančni načrtovalci že dolgo svetujejo, naj 60 odstotkov našega portfelja vsebuje delniške, 40 odstotkov portfelja pa obvezniške naložbe, in ta pristop je več desetletij zagotavljal solidne donose z veliko manjšim tveganjem kot vlaganje zgolj v delnice. Toda logika te mešanice – namreč, da bodo obveznice poskočile, ko bodo delnice padle, in obratno – je leta 2022 neslavno padla v vodo. Ob naraščajoči inflaciji je ameriška centralna banka agresivno dvigovala obrestne mere, kar pa je v isti meri prizadelo tako delnice kot tudi obveznice. V zadnjem obdobju so se ameriške delnice in obveznice gibale približno usklajeno.

Več upravljavcev naložb zagovarja pristop, pri katerem je del kombinacije 60-40 vključen v tako imenovana alternativna sredstva – zasebne lastniške deleže, ki se ne gibljejo v koraku s svojimi vrstniki na borzi. Dodajanje teh vrednostnih papirjev bi lahko s sabo prineslo nova tveganja, hkrati pa tudi povečalo dolgoročne donose. "Podjetja pred kotiranjem na borzi ostajajo dlje časa v zasebni lasti, kar pomeni, da vlagatelji na javnih trgih zamujajo več višjih donosov v prvih letih poslovanja podjetja," pravi Sinead Colton Grant, glavna investicijska direktorica v družbi BNY Wealth. "Če ne razpolagate z zasebnim kapitalom in/ali tveganim kapitalom, ste v zaostanku," pojasni. Če merite na uspehe, kakršne je portfelj 60-40 žel v poznih devetdesetih, bi bilo dobro, da naložbe v lastniške deleže zasebnih podjetij zajemajo četrtino vaših deležev.

Ta zamisel pa ni prepričala prav vseh. Uvedba lastniških deležev zasebnih podjetij v kombinacijo 60-40 "vnaša kompleksnost in pristojbine, način njihovega vrednotenja pa je nekoliko vprašljiv", pravi Jason Kephart, direktor ocenjevanja raznolikih sredstev v družbi Morningstar. Po njegovih besedah je pozitivna stran pristopa 60-40 njegova preprostost, ki vlagateljem "olajša razumevanje in jim omogoča, da portfelj vzdržujejo tudi dolgoročno".

Nadine Redlich za Bloomberg Businessweek

 

Ali so zakladni vrednostni papirji smiselni, če mi ni do tveganja? Se nam obeta povratek 'obvezniških upornikov'?

Obvezniški uporniki (angleško Bond Vigilantes) so veliki vlagatelji, ki zahtevajo višje donose državnega dolga, in tako izražajo svoje nezadovoljstvo nad porabo državnega proračuna, ki je po njihovem mnenju pretirana. Medtem ko podrobnosti o načrtih porabe nove administracije ostajajo nejasne, pa se porajajo strahovi, da se bo proračunski primanjkljaj ZDA v prihodnjih letih povečal, kar bi lahko pomenilo višje donose.

Donos desetletnih ameriških obveznic znaša približno 4,6 odstotka, kar je blizu rekorda v zadnjih 18 letih. Bi se morali torej vlagatelji hitro odzvati na to? Leslie Falconio, vodja strategije obdavčljivega fiksnega dohodka v družbi UBS Global Wealth Management, je do nedavnega trdila, da se družba raje osredotoča na donose petletnih ameriških državnih obveznic. »Ker pa družba UBS pričakuje, da se bo gospodarska rast počasi večala, inflacija pa se bo pri tem zniževala, bi bil lahko mikaven donos desetletne obveznice, saj se njegova stopnja s 4,8 odstotka približuje petim odstotkom,« pravi. Kar zadeva 30-letne državne obveznice, pa "glede na nestanovitnost in neznanke politike menimo, da razmerje med tveganjem in nagrado pri razširitvi na 30-letne obveznice na teh ravneh ni preudarno", doda.

Res je, da donos v vrednosti 4,6 odstotka morda ne bo dišal vsakomur z varčevalnim računom z visokim donosom ali enoletno vezano vlogo, ki lahko zagotovi primerljiv donos. Toda obrestne mere varčevalnega računa se lahko spremenijo kadarkoli. In vezana vloga? Po enem letu, ko napoči čas za podaljšanje, nimate nikakršnega zagotovila, da boste dobili enako ponudbo.

Kako lahko svoje premoženje zaščitim pred naraščajočimi cenami?

Predsednik Trump se je zavezal, da bo "premagal inflacijo", obenem pa si prizadeva za višje carine in znižanje davkov, kar bi lahko inflacijo povečalo. "Za vlagatelje med 20. in 40. letom starosti naraščajoče cene morda niso glavna skrb, saj bi morale plače sčasoma slediti rasti cen, vrednosti delnic pa že od nekdaj naraščajo hitreje kot inflacija," pravi Amy Arnott, strateginja portfelja Morningstar. "Delnice so dolgoročno eno najboljših varoval pred inflacijo," doda.

Za tiste, ki se želijo v naslednjem desetletju upokojiti, pa bi bilo po njenih besedah razmisleka vredno namensko varovanje pred inflacijo v obliki blaga. Dobro razpršeni blagovni skladi lahko vključujejo nafto, plin, baker, zlato, srebro, pšenico in sojo. V zadnjem času je dobro poslovalo le malo tovrstnih skladov – če torej izberete enega, Arnott svetuje, da primerjate tveganju prilagojene donose podobnih naložb, in ne osredotočanja na absolutno uspešnost.

Upokojencem ali tistim, ki nameravajo kmalu prenehati delati (in ne bodo dočakali zvišanja plač, ki bi pomagalo izravnati inflacijo), Arnott predlaga vrednostne papirje, indeksirane na stopnjo inflacije – državne obveznice, vezane na indeks cen življenjskih potrebščin (t. i. obveznice TIPS). Priporoča pet- in desetletne obveznice TIPS namesto 30-letne različice, za katero pravi, da je preveč tvegana za tiste, ki je ne nameravajo obdržati do zapadlosti.

Nadine Redlich za Bloomberg Businessweek

 

Ali naj v svoj portfelj dodam kriptovalute?

Predsednik, ki je lansiral svoj memecoin, in finančni sekretar Scott Bessent, ki razkriva (in odprodaja) svoj lastniški delež v kriptoskladu, sta digitalne valute v veliki meri spremenila v nekaj vse bolj vsakdanjega. Vlagateljem so zdaj za nakup na voljo kripto ETF, v leto star sklad iShares Bitcoin Trust (IBIT) pa se je prelilo več deset milijard dolarjev, kar je v šestih tednih po volitvah ceno bitcoina dvignilo za skoraj 60 odstotkov.

A dolgoročni obeti kriptovalut še vedno ostajajo izjemno nejasni; vrednost bitcoina, na primer, je pred kratkim upadla. Nekateri svetovalci zato pravijo, da bi morali vlagatelji, ki vztrajajo pri dodajanju kriptovalut, njihov delež v portfelju omejiti na pet odstotkov ali še manj, če se približujejo upokojitvi. Matt Maley, glavni tržni strateg v družbi Miller Tabak + Co., pravi, da si lahko mlajši ljudje privoščijo nekoliko višji delež, vendar le, če ga uravnotežijo z naložbami "v stabilna, zanesljiva podjetja z dobrimi denarnimi tokovi. Nikakor ni dobro imeti deset odstotkov v bitcoinu in 90 odstotkov v delnicah tehnoloških podjetij".

Ali se je mehurček umetne inteligence pravkar razpočil?

Rast vrednosti delnic na področju umetne inteligence v zadnjih dveh letih je januarja utrpela silovit udarec, saj je klepetalni bot kitajskega zagonskega podjetja DeepSeek vlagatelje prisilil k ponovnemu razmisleku o nekaterih osnovnih predpostavkah. Namesto da bi to zagonsko podjetje na milijarde dolarjev porabilo za najnaprednejše čipe (ker jih niso mogli dobiti, kot pravijo), je DeepSeek uporabil cenejše čipe in hitro razvil model, ki se po nekaterih meritvah zdi konkurenčen modelom ameriških vodilnih proizvajalcev s področja UI. Delnice družbe Nvidia, ki je na področju naprednih čipov za umetno inteligenco doslej prevladovala, so 27. januarja padle za 17 odstotkov, kar pomeni 589 milijard dolarjev tržne vrednosti in največji enodnevni padec posamezne delnice v zgodovini ameriške borze.

Možnost obstoja umetne inteligence, ki ne zahteva dragih čipov, je privedla do resnih vprašanj o vrednotenjih družbe Nvidia in ameriških prvakov s področja UI, ki na veliko kupujejo njene izdelke. Analitiki imajo polne roke dela s proučevanjem modela družbe DeepSeek, preverjanjem trditev družbe in ugotavljanjem, ali je razcvet umetne inteligence v ZDA dosegel vrhunec. Za zdaj je jasno le, da je Kitajska v tehnologiji dosegla večji napredek, kot so ji ga številni pripisovali. Nekateri investicijski upravitelji vidijo tudi pozitivno plat dosežkov družbe DeepSeek, saj bi bil lahko vpliv umetne inteligence večji, če bi si tehnologijo lahko privoščilo več podjetij in potrošnikov. Kljub temu pa so zaradi visokih vrednotenj vodilnih delnic tehnoloških podjetij nekateri upravljavci portfeljev do novih naložb v tehnologijo nezaupljivi in raje dajejo prednost zapostavljenim področjem ameriškega trga, kot so zdravstvo in potrošniške dobrine, ali pa se po boljšo vrednost podajo na tuje.

Koliko lahko podnebne spremembe vplivajo na moj pokojninski načrt?

Na kratko: precej. Za večino upokojencev je lastništvo stanovanja, kjer bivajo, njihovo daleč najdragocenejše premoženje, še zlasti če v njem živijo že desetletja in so odplačali hipoteko. Lastništvo stanovanja lahko poveča varnost stroškov bivanja in vam prihrani tveganje zviševanja najemnin v prihodnosti. A ta logika se zdaj zdi vse bolj negotova, saj rastoče število hudih vremenskih dogodkov zvišuje stroške zavarovanja domovanj.

Povprečne premije za zavarovanje, ki ga plačujejo lastniki domov, so od leta 2020 do leta 2023 poskočile za inflaciji prilagojenih 13 odstotkov, kaže raziskava več kot 47 milijonov gospodinjstev. Številni večji ponudniki zavarovanj pa z lastniki domovanj ne bodo več sklepali novih polic ali pa jim bodo na območjih z visokim tveganjem – zlasti v sončnih obalnih krajih, kjer svoja zlata leta preživljajo številni Američani – ponujali le omejeno kritje. Leta 2021, na primer, v Kaliforniji približno 13 odstotkov vseh prostovoljno sklenjenih polic za zavarovanje doma in primera požara ni bilo obnovljenih.

Nadine Redlich za Bloomberg Businessweek

 

Vse več starejših ljudi s primanjkljajem denarja očitno meni, da nimajo druge izbire, kot da se kritju odpovejo. Od leta 2019 se je delež Američanov, ki domovanja niso zavarovali, več kot podvojil in zdaj znaša 12 odstotkov, poroča Insurance Company Institute. "Upokojenci so se znašli v težkem položaju," pravi Daryl Fairweather, glavni ekonomist pri podjetju Redfin Corp za nepremičninsko posredništvo. "Bodisi si naprtijo visoke mesečne stroške, ki bodo lahko še precej narasli, ali pa zavarovanje odklonijo in prihranijo denar, pri tem pa tvegajo, da bodo ob hišo."

Ali bodo domovanja kmalu cenovno ugodnejša?

Približno sedemodstotna obrestna mera za 30-letno fiksno hipoteko s trga izpodriva številne kupce. Sedanjim lastnikom stanovanj s starejšimi posojili z obrestnimi merami po tri ali štiri odstotke pa se s prodajo prav nič ne mudi, če bi prodaja pomenila novo hipoteko pod današnjimi pogoji. Prav tako ni veliko možnosti, da bi se hipotekarne obrestne mere kmalu približale stopnji šestih odstotkov, saj Trumpova administracija izvaja vrsto politik, ki inflacijo še krepijo, pravi Mark Zandi, glavni ekonomist v družbi Moody's Analytics.

Delež cenejših domov (tistih s ceno pod 400 tisoč dolarjev), ki so naprodaj, znaša približno odstotek, kar je blizu zgodovinsko nizkim vrednostim. Zandi pravi, da lahko iz tega izpeljemo napoved, da visokim cenam prodaje in najema enodružinskih hiš še ni videti konca. Zaman je tudi pričakovati, da bo gradnja novih domov dohitevala povpraševanje, saj je skoraj tretjina gradbenih delavcev priseljencev (da, prav tisti ljudje, ki jim Trump grozi z deportacijo), približno polovica pa jih je brez dokumentov. "Domovanja bodo ostala neomajno nedostopna," pravi Zandi, "tako letos kot tudi v bližnji prihodnosti."