Zlata mrzlica je zajela tudi regijo Adria

Nenehna rast vrednosti zlata v zadnjih nekaj letih je kulminirala marca letos, ko je cena plemenite kovine prvič v zgodovini presegla mejnik tri tisoč dolarjev na unčo. Cena zlata hitro raste zaradi povečanega povpraševanja, ki ga spodbujajo geopolitična prerivanja, ki grozijo, da bodo temeljito spremenila svetovno gospodarstvo. Številne centralne banke po svetu, institucionalni vlagatelji pa tudi fizične osebe kupujejo oziroma vlagajo v zlato, da bi zaščitili svoje premoženje pred inflacijo, a tudi pred drugimi gospodarskimi šoki, ki so postali vsakdanja realnost, odkar je Donald Trump drugič postal predsednik ZDA in sprožil odprto trgovinsko vojno na svetovni ravni. Zdi se, da vlagatelji v zlato niso zgrešili, saj vse napovedi kažejo, da bo cena še naprej naraščala, predvsem zato, ker gre za redko kovino v omejeni količini, ki je zelo iskana v določenih tehnoloških panogah, in zato, ker se je skozi stoletja izkazalo za odličen način ohranjanja vrednosti.

Ker je očitno, da je svet zajela zlata mrzlica, smo želeli preveriti, kakšni so trendi v državah regije Adria oziroma koliko so centralne banke in državljani regije ujeti v dogajanje.

Srbija ima večje zlate rezerve kot vse druge države skupaj

Ko gre za devizne rezerve v zlatu, je Srbija prepričljiv vodja v regiji in ima precej večje zlate rezerve kot vse preostale štiri države skupaj (Slovenija, Hrvaška, BiH in Severna Makedonija).

Zlate rezerve Narodne banke Srbije (NBS) so v začetku marca znašale rekordnih 48,8 tone, njihova vrednost pa je ocenjena na okoli 4,3 milijarde evrov, navajajo v NBS. Dodajajo, da delež zlatih rezerv v celotnih deviznih rezervah Srbije znaša 14,9 odstotka, medtem ko skupne rezerve države znašajo 28,8 milijarde evrov.

"NBS odkupuje zlato v obliki zlatih palic predvsem iz domače proizvodnje, od podjetja Zijin Copper, pa tudi z mednarodnih trgov," pravijo v NBS.

V zadnjih šestih letih je NBS na mednarodnem trgu kupila skupno 17 ton zlata. Devet ton je bilo kupljenih leta 2019, tri tone leta 2020 in pet ton v začetku julija 2024. Kupljeno zlato se hrani v trezorjih NBS, razen zadnjih petih ton, ki so še vedno na posebnem računu NBS v Bernu.

Centralna banka Srbije navaja, da so vsi nakupi zlata na mednarodnem trgu izvedeni prek ene izmed najuglednejših mednarodnih institucij – Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Sredi leta 2021, ob povečani globalni negotovosti in v skladu s praksami drugih centralnih bank, kot so nemška, nizozemska, avstrijska, poljska in madžarska, je NBS v državo iz tujine vrnila 13 ton zlata.

Po pogodbi s podjetjem Serbia Zijin Copper ima NBS prednost pri nakupu zlata, proizvedenega v tem podjetju v obliki zlatih palic, in doslej je to možnost dosledno izkoriščala. Po podatkih NBS je bilo med letom 2024 od tega kitajskega podjetja kupljenih rekordnih 257 zlatih palic najvišje kakovosti in čistosti v skupni teži 3,2 tone, medtem ko je bilo do 28. februarja 2025 kupljenih 46 zlatih palic v skupni teži 577,2 kilograma.

"Z nadaljevanjem odkupa zlata na domačem trgu NBS ne prispeva le k dodatni diverzifikaciji strukture deviznih rezerv, temveč jih tudi povečuje, saj se plačila za zlate palice izvajajo v dinarjih, ne pa v devizah kot pri nakupih na mednarodnem trgu, kjer se ne spreminja raven deviznih rezerv, ampak le njihova struktura," pojasnjujejo v NBS.

Po podatkih Svetovnega sveta za zlato (World Gold Council) je Srbija na 54. mestu na svetu po količini zlata v deviznih rezervah. V neposredni bližini Srbije imata večje rezerve zlata v svojih deviznih rezervah le Madžarska (110 ton) in Romunija (104 tone).

Depositphotos

 

Iz NBS pojasnjujejo, da zlato zgodovinsko igra vlogo varnega sredstva, ki je še zlasti očitna v obdobjih povečane negotovosti in kriz, saj pogosto služi kot zaščita pred inflacijo na dolgi rok.

"Ker je težje vplivati na to vrsto sredstev s pomočjo obrestnih politik različnih monetarnih oblasti, zlato kot razred sredstev omogoča zmanjšanje tveganja in ohranjanje vrednosti naložb. Zaradi majhne korelacije zlata s tradicionalnimi oblikami sredstev, še zlasti z valutami, kot je ameriški dolar, je zlato uporabno sredstvo za dodatno diverzifikacijo celotnih naložb. Po drugi strani pa zlato ni sredstvo, ki prinaša obresti, zaznamujeta ga večja nestabilnost cen in nekoliko nižja likvidnost v primerjavi z nekaterimi tradicionalnimi razredi sredstev, zaradi česar se ohranja v rezervah centralnih bank kot eden od številnih razredov sredstev v okviru procesa diverzifikacije naložb," pojasnjujejo iz NBS.

Severna Makedonija hrani približno 6,9 tone zlata

Konec februarja 2025 so uradne devizne rezerve Severne Makedonije znašale 4,8 milijarde evrov. Največji del deviznih rezerv je bil naložen v vrednostne papirje (76,2 odstotka), sledijo monetarno zlato (12,5 odstotka) ter valute in depoziti (11,3 odstotka). Od začetka leta 2019 do februarja letos je vrednost makedonskih zlatih rezerv narasla več kot dvakrat, in sicer s 256 na 605 milijonov evrov.

Iz Narodne banke Severne Makedonije razkrivajo, da je v zadnjem obdobju prišlo do rahlega povečanja količine makedonskih zlatih rezerv, vendar je rast vrednosti predvsem posledica podražitve kovine, ne pa povečanja njene količine.

"Narodna banka Republike Severne Makedonije upravlja okoli 6,9 tone monetarnega zlata (oziroma 221.617 unč) in ohranja količino zlata na razmeroma stabilni ravni okoli 10 odstotkov deviznih rezerv, pri čemer se je v zadnjem obdobju količina zlata povečala za 2.288 unč ali okoli 70 kilogramov," pravijo iz makedonske Narodne banke.

Dodajajo, da se za aktivno upravljanje zlata, ki ga hrani centralna banka, to hrani v tujini v zlatih palicah, ki izpolnjujejo standarde trga zlata v Londonu.

"Za dosego prihodkov se del zlata naloži v kratkoročne depozite pri centralnih bankah in prvorazrednih tujih poslovnih bankah, pri čemer se znesek spreminja (po navadi znaša okoli 50 do 70 odstotkov celotnega zlata) in je odvisen od tržnih pogojev (obrestne mere in ročnost depozitov), pod katerimi ga je mogoče naložiti," pojasnjujejo iz makedonske centralne banke.

Neznatne količine v BiH in Sloveniji

Konec leta 2024 je imela Centralna banka Bosne in Hercegovine (CBBiH) zlato v vrednosti 283,8 milijona evrov. Po podatkih Svetovnega sveta za zlato so zlate rezerve v BiH v tretjem četrtletju prejšnjega leta znašale 1,49 tone. Povprečna količina zlata v BiH med letoma 2000 in 2024 je znašala 1,54 tone, z najvišjo zabeleženo ravnijo 2,99 tone v prvem četrtletju 2013 in najnižjo vrednostjo, ki je znašala nič ton v drugem četrtletju 2000.

Iz CBBiH pravijo, da se je delež monetarnega zlata v skupnih deviznih rezervah v zadnjem desetletju, do leta 2024, gibal od enega do 2,7 odstotka.

"V letu 2024 je CBBiH v skladu z novo strateško odločitvijo povečala delež monetarnega zlata v celotnem portfelju deviznih rezerv. Zdaj delež monetarnega zlata v skupnih deviznih rezervah CBBiH znaša okoli 3,5 odstotka, kar je največja količina monetarnega zlata, ki ga je CBBiH kadarkoli imela od svoje ustanovitve," pojasnjujejo iz CBBiH.

Banka Slovenije hrani 3,2 tone zlata kot del svojih mednarodnih denarnih rezerv. Zlato Banke Slovenije ni shranjeno v njenih trezorjih ali na ozemlju Slovenije. "Zlato Banke Slovenije je depozitirano zunaj ozemlja Republike Slovenije pri finančnih institucijah, specializiranih za shranjevanje zlata."

Takšno shranjevanje omogoča upravljanje zlata ali trgovanje z njim na mednarodnih finančnih trgih in možnost njegove sprostitve v nujnih primerih. "Ne moremo razkriti točne lokacije zlata," pravijo iz centralne banke.

Banka Slovenije ni neposredno odgovorila na vprašanje, ali namerava v prihodnosti povečati ali zmanjšati svoje zlate rezerve. Pregled poročila Banke Slovenije razkriva, da banka že leta hrani nespremenjeno količino zlata, katere vrednost narašča v skladu z rastjo njegove cene.

Bloomberg Mercury

 

"Upravljanje finančnih naložb v zlato je del dolgoročne investicijske strategije Banke Slovenije, ki jo določi Svet Banke Slovenije in njeni organi, izvajajo pa jo pristojne strokovne službe," odgovarja Banka Slovenije. "Cilj dolgoročne investicijske strategije je prispevati h krepitvi kapitala Banke Slovenije v srednjem roku in tako zagotoviti finančno neodvisnost pri izvajanju nalog centralnega bančništva," dodajajo. Poleg tega težijo tudi k družbeno odgovornemu in trajnostnemu vlaganju.

Neobstoječe zlate rezerve Hrvaške

Struktura finančnih sredstev, ki jih upravlja Hrvaška narodna banka (HNB), trenutno ne vključuje zlata.

"Največji del finančnih sredstev HNB danes zajemajo sredstva, ki so bila pred vstopom v evroobmočje mednarodne rezerve Republike Hrvaške. V obdobju pred uvedbo evra so se rezerve primarno in v veliki meri hranile v evrih, da bi se dosegli cilji monetarne politike. Danes so sredstva v evrih lastna finančna sredstva HNB v domači valuti, medtem ko je preostali del denominiran v drugih valutah in ima še vedno značaj deviznih rezerv. Poleg običajnih instrumentov, kot so gotovina, devizni depoziti, obveznice ipd., je lahko v mednarodne rezerve vključeno tudi zlato," pojasnjujejo iz centralne banke.

Čeprav HNB nima zlata, je bila po pristopu k Eurosistemu obvezana prenesti del svojih mednarodnih ali deviznih rezerv Evropski centralni banki (ECB) v zlatu.

"Preneseno zlato kot del mednarodnih rezerv Eurosistema upravlja ECB, vendar to ne pomeni, da država članica ostane brez prenesenega zlata. Po transferju rezerv je HNB ohranila enak znesek terjatve do ECB na strani premoženja v svoji bilanci, tako da njena sredstva niso bila zmanjšana, HNB pa posredno zahteva preneseno zlato," pojasnjujejo iz HNB.

Kar zadeva motivacijo in povpraševanje po zlatu centralnih bank, poudarjajo, da so razlogi za njegovo shranjevanje zelo zapleteni, deloma zaradi zgodovinskega vidika in številnih neekonomskih dejavnikov.

Prav tako poudarjajo, da praksa centralnih bank ni kupovati zlato in ga prodajati, ko cena naraste, da bi ustvarile finančni dobiček.

Zvonimir KUHTIĆ/HINA

 

V zadnjem obdobju so na nenadne spremembe cene zlata in njegovo visoko volatilnost še zlasti vplivali nepredvideni geopolitični dogodki (vojne in z njimi povezane sankcije), medtem ko so ekonomska gibanja postala manj pomemben dejavnik.

"Zato je bila odločitev o nakupu zlata nekaterih centralnih bank v zadnjem času pogosto politično motivirana, ne pa spodbujena z investicijskimi politikami, ki jim centralne banke običajno sledijo pri upravljanju mednarodnih rezerv."

Interes za zlato raste med prebivalci v regiji

Naše poizvedbe so pokazale, da med prebivalci v celotni regiji raste interes za naložbe v zlato. Georgi Hristov, direktor podjetja Tavex Gold & Silver za srbski trg, ki trguje s plemenitimi kovinami, izpostavlja, da se v zadnjih letih beleži ogromna rast zanimanja srbskih državljanov za investicijsko zlato.

"Srbija tako sledi globalnemu trendu povečanja naložb v zlato. Trg v Srbiji se širi, posamezniki se vse bolj seznanjajo z izdelki in maržami, razvija pa se tudi zavedanje o tej vrsti naložbe," pravi Hristov.

Po njegovih besedah so bili glavni vzroki za globalni in domači trend vojna v Ukrajini ter globalna porast inflacije in vse bolj nestabilni ekonomski in politični odnosi po svetu.

"V tem pogledu se način razmišljanja srbskih investitorjev popolnoma ujema s preostalim svetom, kar kaže, da so prebivalci Srbije vse bolj previdni in bolje obveščeni."

Hristov poudarja, da so se do leta 2022 posamezniki večinoma odločali za manjše zlate proizvode in bili zelo previdni. "Ko so ljudje postali bolj obveščeni in je cena zlata rasla, so večji izdelki in dolgoročne naložbe postale vse pogostejše."

Po njegovih besedah sta za srbske investitorje značilna skepticizem in previdnost. Poudarja, da se na trgu pojavlja vse več novih trgovcev, naraščata pa tudi ponudba in povpraševanje.

Hristov izpostavlja, da je prednost zlata v tem, da pomeni dolgoročno zaščito pred inflacijo ter se pozitivno odziva v obdobjih politične in ekonomske nestabilnosti.

"Poleg tega, da služi kot zaščita pred krizami in ohranjanje kupne moči na dolgi rok, je investicijsko zlato tudi mednarodno priznan in standardiziran produkt. Vse svetovne rafinerije ga proizvajajo v skladu s standardi Londonske borze za zlato, ki zagotavljajo najvišjo kakovost in univerzalno pretvorljivost izdelkov, saj imajo vsi enake parametre," zaključuje Hristov.

Zatočišče

Finančni strokovnjak Branislav Jorgić poudarja, da obstaja splošno pravilo, po katerem investitorji, ko pride do politične, ekonomske ali vojne krize in spremljajoče negotovosti, povečajo naložbe v zlato kot zatočišče.

"Pričakujejo, da bodo z naložbo v zlato zaščitili vrednost svoje premoženja. In to se zdaj dogaja – povečalo se je zanimanje za investicijsko zlato, tako pri investicijskih skladih in državljanih kot tudi državah," pravi Jorgić.

Čeprav ni uradnih podatkov o vrednosti naložb podjetij in državljanov Srbije v investicijsko zlato, Jorgić poudarja, da ocene kažejo, da se je zanimanje za naložbe v investicijsko zlato v zadnjih dveh do treh letih potrojilo.

"Verjamem, da to drži, morda celo bolj. Zlato je že dolgo zelo priljubljeno v Srbiji, tako za nakup kot za varčevanje. V zadnjih letih se je ta trend še okrepil, deloma zato, ker obstaja organiziran način nakupa investicijskega zlata, deloma pa tudi zato, ker v Srbiji ni veliko drugih možnosti za naložbe," pojasnjuje Jorgić.

Navade na Hrvaškem se spreminjajo

Medtem ko so na Hrvaškem nekateri pripravljeni investirati v delnice, na primer v S&P 500, se večji del prebivalcev še vedno obrača k bolj konservativnim rešitvam. Zlate palice oziroma investicijsko zlato so ena izmed teh rešitev.

"Priljubljenost investicijskega zlata med domačimi vlagatelji najbolje dokazuje dejstvo, da je vrednost prodaje investicijskega zlata na Hrvaškem narasla s 50 milijonov evrov pred šestimi leti na okoli 300 milijonov evrov v letu 2023, medtem ko so Hrvati lani kupili investicijsko zlato v vrednosti več kot 350 milijonov evrov," pojasnjuje Mia Petričević, predsednica uprave Auro Domusa.

Vse več ljudi se zaveda, da zlato zgodovinsko ohranja vrednost premoženja in prinaša dohodek ter da je veliko bolje investirati denar v fizično zlato, kot ga pustiti na bančnem računu in opazovati, kako inflacija polagoma uničuje prihranke. Čeprav je Hrvaška še vedno zelo bankocentrična družba, pa se navade počasi začenjajo spreminjati.

Zaradi tega smo pri vodilnih prodajalcih investicijskega zlata preverili, kakšen je odnos Hrvatov do zlatih palic.

Nekateri vlagajo milijone, drugi pa po sto evrov mesečno

Investicijske navade, pojasnjuje Petričević iz Auro Domusa, se razlikujejo od stranke do stranke, predvsem glede na njihove finančne možnosti, torej znesek denarja, ki ga imajo na voljo in ga želijo investirati v zlato.

"Imamo stranke, ki v obdobju nekaj let investirajo milijone evrov, njihovi pasivni prihodki pa dosegajo stotine tisoč evrov. Takšni veliki vlagatelji običajno izberejo zlate palice od 250, 500 ali 1.000 gramov za svoj portfelj. Številni se na začetku odločijo za manjše zneske, vendar ko spoznajo dolgoročno donosnost, so hitro pripravljeni ponovno investirati. Po drugi strani pa imamo stranke, ki vlagajo manjše zneske, kot so 100, 200 ali 500 evrov mesečno. Namesto da denar hranijo v banki, varčujejo v zlatu, katerega vrednost narašča iz meseca v mesec," pravi Petričević.

Povečanje varčevanja v zlatu je zagotovo opazno, "povprečni Hrvat danes vlaga do desetkrat več v zlato kot pred nekaj leti. Kljub temu pa je Hrvaška še vedno zelo bančno usmerjena družba, saj državljani še vedno hranijo več kot 40 milijard evrov na bančnih računih kljub nizkim, včasih pa tudi neobstoječim obrestnim merah za tovrstno varčevanje," izpostavlja Saša Ivanović, lastnik in direktor Centra Zlata.

Interni podatki Centra Zlata kažejo, da so Hrvati v preteklem letu vložili približno 350 milijonov evrov v zlato, kar je znaten porast v primerjavi s prejšnjim letom. Ivanović poudarja, da se večji del tega zneska nanaša na fizično investicijsko zlato v obliki zlatih palic in zlatnikov, ki so oproščeni vseh davkov, njihova cena pa je v zadnjih 12 mesecih narasla za več kot 40 odstotkov, merjeno v evrih.

Vlagatelji v zlate palice in zlatnike tvorijo zelo raznoliko skupino ljudi z različnimi značilnostmi. "Nekateri raje izbirajo periodične mesečne nakupe manjših zneskov in tako varčujejo, medtem ko drugi investirajo večje zneske naenkrat, na primer po poteku vezane vloge bančnega varčevanja ali po prodaji nepremičnine," pojasnjuje Ivanović.

Investicije v zlato resnično močno naraščajo na Hrvaškem, "a delež teh naložb v primerjavi s skupnimi varčevalnimi depoziti hrvaških državljanov v bankah je še vedno zelo majhen – le okoli en odstotek ali celo manj," pojasnjuje Krunoslav Marčinko, direktor podjetja Tetragram Plemenit.

Marčinko poudarja, da je ta oblika investiranja v zadnjem času še zlasti privlačna za nekdanje lastnike nepremičnin, ki po prodaji svoje lastnine pogosto preusmerijo denar v fizično zlato. "Lahko bi rekli, da čeprav ne govorimo o povprečju, mediana nakupa investicijskega zlata znaša okoli sto gramov, saj je to približno največja količina investicijskega zlata, ki jo je mogoče kupiti z gotovino," pojasnjuje Marčinko.

Depositphotos

 

Bosanci v nakupovanju na Hrvaškem

"V zadnjih letih je znatno naraslo zanimanje za nakup investicijskega zlata v Bosni in Hercegovini," pravi Marčinko, ki je regionalni posrednik za investicijske plemenite kovine.

Pojasnjuje, da bosanski kupci izbirajo Hrvaško za nakup investicijskega zlata, ker je v tej državi mogoče kupiti investicijske plemenite kovine po evropskih standardih, kar pomeni, da je investicijsko zlato oproščeno davka na dodano vrednost (DDV).

Nakup je mogoče opraviti z gotovino do zneska 9.954 evrov, medtem ko je za večje zneske potreben prenos sredstev z bančnega računa kupca na račun prodajalca.

Po njegovih besedah se bosanski kupci pogosteje kot drugi kupci iz regije odločajo, da svoje zlato shranijo v sefih, saj se v Bosni in Hercegovini ob nakupu ali uvozu investicijskega zlata plačujejo carine in davki. Tako pa v državah Evropske unije, vključno s Hrvaško, zato bosanskim kupcem bolj ustreza, da kupljeno zlato shranijo v zavarovane sefe s 24-urnim nadzorom.

"Vendar pa obstaja tudi velik delež kupcev iz BiH, ki fizično prevzamejo kupljene plemenite kovine in jih nato skladiščijo v zasebnem aranžmaju, kar ne pomeni velike težave, saj je zlato zelo kompaktno glede na svojo vrednost. Na primer, zlata palica velikosti škatlice cigaret bi bila vredna več kot sto tisoč evrov," poudarja Marčinko.

Avstroogrski zlatnik med najbolj priljubljenimi

Prav tako ni velike razlike v vrsti izdelkov, ki jih kupujejo državljani Bosne in Hercegovine v primerjavi z drugimi kupci v regiji. Najbolj priljubljeni izdelki vključujejo zlate palice do 100 gramov ali manj (50 gramov, unča ali 31,103 grama, 20 gramov itd.), ki jih je mogoče kupiti z gotovino, nato pa sledijo avstrijski investicijski zlati in srebrni kovanci, kot so dunajski filharmoniki od unče in manj (pol unče ali 15,55 grama, četrtina unče ali 7,77 grama itd.).

"Pogosto se kupujejo posamezni in štirje zlati dukati Franca Jožefa, ki že od časa Avstro-Ogrske nosijo tradicijo v naših krajih. Na srečo so ti avstroogrski dukati še vedno proizvedeni v velikih količinah v dunajski kovnici Münze Österreich, zaradi česar so enostavno dostopni na trgu in imajo ustrezno ceno," dodaja Marčinko.

Ko gre za prodajo kupljenega zlata, Marčinko pravi, da to ni pogosto. Razmerje med kupljenim investicijskim zlatom in odkupi zlata v obdobjih, ko cena zlata nenehno raste, ne presega 20 odstotkov celotne količine, s katero se trguje. To pomeni, da če se v enem mesecu trguje z 10 kilogrami zlata, kupcem prodajo osem kilogramov, medtem ko odkupijo samo dva kilograma.

"V obdobju, ko se na svetovnem trgu začne korekcija cen plemenitih kovin, se to razmerje rahlo poveča na približno 65 do 70 odstotkov prodaje in 30 do 35 odstotkov nakupa, vendar ker je skupna količina zlata, ki jo imajo državljani v lasti v regiji, manjša od evropskega povprečja, je v naših krajih še vedno veliko povpraševanja po naložbah v plemenite kovine, kar se bo, kot pričakujemo, nadaljevalo tudi v prihodnjih letih."

Pojasnjuje, da ne pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti količina odkupa investicijskega zlata presegla količino prodanega zlata.

Znatne vsote v Sloveniji

Trgovci z zlatom opažajo vse večji interes fizičnih oseb za nakup investicijskega zlata. Koliko so kupili in kateri so bili razlogi za nakup? Uradni podatki o prodaji zlata v Sloveniji ne obstajajo, saj lastništva nad zlatom ni treba prijaviti, nakup in prodaja zlata pa nista obdavčena. Prav tako dobiček, dosežen s prodajo investicijskega zlata, ni obdavčen za fizične osebe. Banka Slovenije ne ve, koliko zlata je prisotnega v državi.

"Podatki, ki jih iščete, niso na voljo v Banki Slovenije," je odgovorila slovenska centralna banka na vprašanje o količini zlata v lasti Slovencev. Zasebni trgovci, ki prodajajo in kupujejo investicijsko zlato v obliki kovancev in palic, pa imajo lastne ocene o nakupu zlata  posameznikov.

"Ocenjujemo, da smo trgovci lani prodali okoli dve toni investicijskega zlata," je odgovorila Irena Moro iz podjetja Moro & Kunst. "Seveda obstaja vse večji interes Slovencev za nakup in shranjevanje investicijskega zlata, saj vedno bolj razumemo, da smo prisiljeni ohraniti vrednost denarja, in si tako zagotoviti varnost v prihodnosti, morda celo za naslednjo generacijo," dodaja Moro.

Notranji podatki trgovske družbe Center Zlata kažejo, da je bilo leta 2024 v Sloveniji v zlato vloženih od 250 do 300 milijonov evrov. Glede na lansko povprečno ceno zlata, ki je znašala 2,4 tisoč dolarjev za unčo, bi to pomenilo od 3,5 do 4,2 tone zlata.

"Večina teh naložb se nanaša na fizično investicijsko zlato v obliki zlatih palic in kovancev, najbolj iskani pa so izdelki iz švicarskih, avstrijskih in nemških kovnic," pravi Saša Ivanović, direktor Centra Zlata.

Depositphotos

 

Podjetje prav tako opaža rast povpraševanja po zlatih palicah in zlatih kovancih, kar je trend, ki je viden tudi v drugih državah.

"Povpraševanje v prvih dveh mesecih leta 2025 je višje kot v istem obdobju lani, pričakujemo pa, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih," pravi Ivanović.

"Težko je natančno oceniti, kolikšna je skupna količina zlata, ki ga Slovenci kupijo kot naložbo na letni ravni. Vendar pa so Slovenci v zadnjih letih zagotovo znatno presegli količino zlata, ki ga ima Slovenska centralna banka v svojih zlatih rezervah," pravi Peter Slapšak iz Elementuma.

Izraža obžalovanje, da Slovenska centralna banka ni kupovala dodatnega zlata, saj so bile centralne banke v zadnjih desetih letih neto kupci zlata, nakup zlata pa se je izkazal kot naložba, ki povečuje diverzifikacijo, varnost in vrednost.

Podjetniki ter tudi babice in dedki med kupci v Severni Makedoniji

Iz UNI banke, prve banke, ki je ponudila investicijsko zlato v Severni Makedoniji, pravijo, da se je v zadnjem obdobju znatno povečal interes za zlate proizvode, promet pa je v primerjavi z lani dvakrat večji.

"Imamo kupce iz vseh družbenih slojev. Najpogosteje gre za fizične osebe, redkeje podjetja, čeprav smo sklenili tudi nekaj transakcij s pravnimi osebami. Za te imamo tudi produkte, kjer podjetjem, ki položijo večje zneske v banki, podarimo zlate ploščice v teži dveh in petih gramov kot dodatno vrednost za dobro sodelovanje. Med fizičnimi osebami so to predvsem podjetniki pa tudi državljani, ki so vse bolje informirani o stabilnosti zlata kot naložbe in njegovem velikem potencialu za rast cene v prihodnosti," je povedal Zvonko Stankovski, direktor trezorske direkcije v UNI banki.

Tudi iz podjetja Invest metal, pooblaščenega trgovca s plemenitimi kovinami, izpostavljajo, da je v zadnjih mesecih opazen večji interes makedonskih državljanov in podjetij za nakup zlata, količina zlata v obtoku pa je v zadnjih mesecih dvakrat večja kot lani. "Čeprav interes za investicijsko zlato raste, makedonski državljani še niso dovolj seznanjeni z njegovimi prednostmi," pravi Marijan Rangelov iz Invest metala.

Ko so pred tremi leti začeli poslovati, so bili njihovi prvi kupci predvsem Makedonci, ki živijo v tujini, in že so vedeli, da je investicijsko zlato kapital, ki ga lahko prenašajo po vsem svetu in ga prodajo, kadarkoli je to potrebno. Dodatna prednost, ki ga naredi še bolj privlačnega, je, da je investicijsko zlato v Severni Makedoniji, tako kot v številnih drugih državah, oproščeno DDV. Sčasoma so se zanj začeli zanimati tudi lokalni državljani in podjetja, zdaj pa imajo kupce iz različnih kategorij.

"Med kupci imamo stare starše, ki kupujejo zlate kovance kot darilo za svoje vnuke, pa tudi podjetja, ki vlagajo resne zneske v zlate palice, saj menijo, da je to trenutno najvarnejša naložba. Imeli smo tudi stranko, fizično osebo, ki ima nekaj stanovanj v Skopju, delnice in obveznice, vendar se je odločila razpršiti svoje naložbe tudi v zlato," dodaja Rangelov.

Zakaj zlato?

Ljudje so začeli razumeti, da je vlaganje v zlato odlična možnost za varčevanje za prihodnost. Vrednost zlata je v zadnjih 20 letih narasla za več kot 650 odstotkov, poudarjajo v Auro Domusu, medtem ko v zadnjih 60 letih beleži povprečno letno rast več kot 9 odstotkov. Nobena varčevalna knjižica v banki ne more zagotoviti takšne obrestne mere.

Hrvaški državljani imajo radi varne možnosti in raje hranijo denar v bankah, pravi Petričević, vendar glede na te podatke, ki kažejo rastoči interes za vlaganje v zlato, se zdi, da počasi začenjajo razumeti prednosti te vrste naložbe – to je precej višji donos na naložbo.

Zlato redko služi kot instrument za špekulativne borzne transakcije, pogosteje pa se kupuje kot dolgoročna naložba. Z varčevanjem v zlatu vrednost prihrankov polagoma narašča, pravijo naši sogovorniki, in ko se odločite unovčiti zlato, to lahko storite kadarkoli in kjerkoli na svetu. Investicijsko zlato je izjemno likvidno sredstvo, kar je ena od njegovih glavnih prednosti v primerjavi z nepremičninami, katerih vrednost lahko sčasoma pada in ki jih v nasprotju z zlatom ni mogoče enostavno in hitro prodati.

Pri pisanju besedila so sodelovali Slađana Gavrić (Srbija), Danijela Polonijo (Hrvaška), Mirela Haskić-Suša (BiH) in Urban Červek (Slovenija).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar