So ljudje z višjim IQ uspešnejši? Med najpametnejšimi tudi trije Hrvati

Hrvaški genialni umi Mislav Predavec, Ivan Ivec in Nikola Poljak so se uvrstili na seznam 30 najinteligentnejših ljudi na svetu Super Scholar, ki ga vodi priznani britanski teoretični fizik Stephen Hawking. Njihovi inteligenčni količniki (IQ) se zdijo zastrašujoče visoki, od 170 do 190, vendar niso ekscentriki. Dejansko živijo zelo nevsiljivo, delajo v izobraževalnih ustanovah, svoje znanje in posebne veščine pa so preusmerili manj v poslovne in bolj v ustvarjalne projekte.

Ali visok IQ zagotavlja uspešno kariero, vstopnico v uprave podjetij, na čelo vladajočih strank? Je IQ ključen pri izbiri kandidatov za zaposlitev? Je res tako velik problem, da postaja tehnologija vse pametnejša, ljudje pa so po znanstvenih dognanjih potencialno dosegli vrh kolektivne inteligence? Zdi se, da je odgovor na vsa ta vprašanja nikalen. 

"Visoka inteligenca je zelo pomembna sposobnost," je za Bloomberg Businessweek Adria dejala Tanja Prekodravac, direktorica organizacijskega dizajna in razvoja v podjetju Selectio, specializiranem za kadrovsko svetovanje in zaposlovanje. Raziskave kažejo, da imajo ljudje z višjim inteligenčnim kvocientom v povprečju večje prihodke kot tisti z nižjim. Visok IQ je zanesljiv napovedovalec akademskega uspeha, delovne uspešnosti, kariernega potenciala in ustvarjalnosti. Je tudi pomemben kazalnik uspeha v kvalificiranih poklicih. "A za uspeh, dobro kariero in višji družbeni položaj so poleg visokega inteligenčnega kvocienta pomembne še lastnosti, kot so vztrajnost, delavnost, organiziranost, discipliniranost in jasni cilji, to pa sega na področje osebnosti. Torej gre tudi za čustveno in socialno inteligenco," pojasni.  

Opaža, da je inteligenca močan napovedovalec uspešnosti kandidata pri delu, a ni edini in ni odločilen. Kot pravi, se v zadnjih desetih letih zanimanje podjetij za testiranje zaposlenih ni spremenilo. Nenehno ga je mogoče zaznati v vseh panogah, spremenila se je le oblika preizkusa, saj ta zdaj poteka tudi po spletu, pri njem pa uporabljajo tudi igrifikacijo, pojasnjuje Prekodravac. 

Depositphotos

Da delodajalce zanima IQ, ta običajno trimestni podatek, ki meri sposobnost sklepanja, obdelave informacij in njihove uporabe za reševanje težav, potrjuje tudi Ana Pešić, podpredsednica Mense Srbije. A po njenih besedah to ne pomeni nujno, da bodo kandidati, ki so na inteligenčnih testih dosegli boljše rezultate, pri zaposlovanju bolj zaželeni. "Logična inteligenca, ki jo ugotavljamo v Mensi, kaže, kako hitro se znajdemo v neznanih situacijah, kako hitro razumemo, sklepamo in se učimo iz izkušenj. Ali bomo ta potencial izkoristili, je odvisno samo od nas. Zato so sogovorniki pogosto presenečeni, ko slišijo, da so med člani Mense ljudje različne izobrazbe, različnih poklicev in z različnimi poslovnimi uspehi. Lahko potrdim, da visok inteligenčni količnik ni zagotovilo za poslovni uspeh," je dejala. 

Definicija uspeha 

Kaj o tem pravijo najpametnejši Hrvati, nam žal ni uspelo izvedeti, saj se do zaključka redakcije na naša vprašanja niso odzvali. Zdi se, da je izmed trojice svojo inteligenco najbolje izkoristil Mislav Predavec, čigar inteligenčni kvocient je vrtoglavih 192. Naj omenimo, da se inteligenčni količnik največjega dela populacije giblje okoli 100. Leta 2012 je World Genius Directory Predavca razglasil za tretjega najpametnejšega človeka na svetu, sam pa je medijem povedal, da je Alana Forda bral že pri treh letih. Preden je postal profesor matematike na Zdravstveni fakulteti v Zagrebu, kjer poučuje še danes, zdaj informatiko, je bil na vodstvenih in direktorskih položajih. V tem obdobju je imel, kot je povedal, "lepe prihodke", trgoval pa je tudi na borzi. A kot je dejal v enem od intervjujev: "Ni vse v ambicijah in nekakšnem dosežku. In kaj je uspeh!? Lahko ga imaš, ne da bi bil srečen!"

"Pri vsaki osebi je uspeh sestavljen iz drugačne kombinacije intrinzičnih in ekstrinzičnih dejavnikov in lahko vključuje pozitiven vpliv na delovno mesto, avtonomijo in občutek izpolnjenosti, skupaj s postavljanjem ciljev in njihovim doseganjem, ki so lahko (ali pa tudi ne) usmerjeni v doseganje materialnih oziroma finančnih rezultatov," pojasnjuje Prekodravec. Kot dodaja, pripadnikom generacije Z veliko pomenijo smiselnost dela, občutek avtonomije in fleksibilnosti ter sodelovanje z ljudmi, za uspeh pa štejejo tudi ravnotežje med poslovnim in zasebnim življenjem.  

Paradigmo je pomagala spremeniti tudi pandemija covida in šele takrat so številni sprejeli, da uspeh pomeni uravnoteženost zasebnega in poslovnega dela življenja, skrb za fizično in duševno zdravje ter rahljanje samokritičnosti. Časi se spreminjajo in nekateri poklici izgubljajo veljavo, zato je treba pojem uspeha opredeliti na novo. A v javnosti je vse glasnejše nespoštovanje do strokovnjakov.

"Ves svet je danes kot virtualna soba za zabave. Kot da nam ni več pomembno, ali lahko spremenimo svet ali ga izboljšamo. Za večino ljudi je pomembno, da se zabavajo, izražajo svoje mnenje, navijajo za nekoga, kot na spektakularnem boksarskem dvoboju. Znanstveniki se med seboj ne strinjajo, se žalijo in omalovažujejo, včasih še huje kot na ulici. Ni univerzalne avtoritete, ki bi jasno določila, kaj je dobro in kaj ne, in katere mnenje bi ljudje spoštovali, kot je bilo nekoč," je nedavno dejal Predavec, ki je pred dvema desetletjema ustanovil društvo za najpametnejše GenerIQ.  

Mlajši z vse nižjim IQ 

Lahko bi rekli, da pamet ni več cenjena. Kajti koliko je vredna, če besede pametnih nimajo več veljave. Znanstveniki opozarjajo, da se je sredi devetdesetih let zgodil velik preobrat – inteligenčni količnik pri mlajših generacijah, ki je do takrat nenehno naraščal, pojav, znan kot Flynnov učinek, je začel upadati. Vsakih deset let je inteligenca mlajših za dve točki nižja. Čeprav se zdi, da visoka inteligenca ne prinaša prednosti, povpraševanje po merjenju inteligentnosti narašča. 

"Lani se je testiranja udeležilo 1.212 ljudi, največ v enem letu od ustanovitve združenja v 1997," so sporočili iz hrvaške Mense, ki ji predseduje Mario Erceg. Razkrili so nam tudi razloge v ozadju odločitve za preizkus: "Na podlagi ugotovitev iz anonimnih anket, ki jih prijavitelji izpolnijo pred začetkom testiranja, jih na test večinoma priženeta radovednost ali želja po včlanitvi v društvo, v določenem deležu pa se ga udeležijo tudi zaradi dela ali izobraževanja." Tudi v srbski Mensi pravijo, da vsako leto testirajo tisoč kandidatov, in dodajo, da je od predpandemskega leta 2019 zanimanje zraslo. 

Eden od hrvaških genijev je svoje znanje uporabil pri reševanju inteligenčnih testov in zdaj tudi sam sestavlja preizkuse, ki merijo IQ med 120 in 190. To je matematik Ivan Ivec, ki se lahko pohvali z IQ 174. To, da je zaposlen kot učitelj matematike na gimnaziji Samobor, samo potrjuje, da se največji umi na Hrvaškem posvečajo predajanju znanja drugim. Enako poudarja Nikola Poljak, izredni profesor na oddelku za eksperimentalno fiziko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Zagrebu. Njegov IQ je 183, med področji njegovega znanstvenega raziskovanja pa so razvoj detektorjev delcev, podpisi kvarkovsko-gluonske plazme in spinske strukture nukleona, torej nekaj, na kar povprečni možgani komaj kdaj pomislijo. Sodeloval je pri raziskavah v Cernu in v newyorškem Nacionalnem laboratoriju Brookhaven. Kljub temu Poljak v svojih govorih vedno poudarja, da se nikoli ni počutil nič bolj posebnega ali drugačnega od svoje okolice.

"Inteligenca gotovo koristi delu v znanosti, ker je to poklic, v katerem se iščejo nove ideje. To mi je verjetno pomagalo v karieri. Posebnih ugodnosti ni. Čeprav živimo v dobi, ko se govori, da vsak zmore vse, je pametnemu človeku morda lažje uspeti v znanosti," je skromno komentiral. Poleg šahovskih tekmovanj, jiu-jitsa in potovanj svoj prosti čas namenja ustvarjanju slikanic za popularizacijo fizike med najmlajšimi. 

Treba je imeti več kot le visok IQ 

Čeprav inteligenca pri zaposlovanju ni odločilna in ne moremo trditi, da zagotavlja poslovni uspeh, lahko njeno testiranje prepreči nezadovoljstvo pri zaposlenem, če se že na začetku ugotovi neskladje med zahtevami delovnega mesta in intelektualnimi sposobnostmi kandidata, prijavljenega na razpis. Prav tako je pomembno, da cilj testov ni le odkrivanje te številke.

"Način reševanja vprašanj, strategije, ki jih uporablja, in to, kako se med testiranjem spoprijema s stresom, veliko več povedo o kandidatu kot sam IQ," pravi Tanja Prekodravac, direktorica pri podjetju Selectio. Po njenih besedah ne smemo podcenjevati povprečnih intelektualnih sposobnosti in precenjevati nadpovprečnih, saj so osebnostne lastnosti, socialna in čustvena inteligenca ter komunikacijske veščine pri izbiri, kateri kandidat se bo najbolje vklopil v kolektiv in vživel v organizacijsko kulturo podjetja, enako ali celo bolj pomembne od IQ.