Svet so preplavili turisti. Kdo bi moral plačati ceno?

Lani poleti so francoski tabloidi razkrili, da Američanom (ali vsaj novinarjem, ki se izdajajo za Američane) v nekaterih najbolj turistično obleganih kavarnah v mestu zaračunavajo do 50 odstotkov več kot Parižanom.

To je bila žalitev za tiste, ki verjamejo v neodtujljivo pravico turistov, da v mestu živijo kot domačini. Že desetletja je največji potovalni trend prav odkrivanje nepozabnih, cenovno dostopnih krajev s pridihom skrivnostnosti – tudi če ste o njih izvedeli iz vodnikov, od Anthonyja Bourdaina ali na TikToku. A Parižani, ki so v lanskem poletju protestirali proti 'disneyfikaciji' domačega mesta, so ob tej novici le skomignili z rameni.

Kaj pa če so v teh kavarnah ravnali prav? 20. januarja so Združeni narodi sporočili, da je število mednarodnih turistov v letu 2025 doseglo 1,52 milijarde, kar je skoraj 4 odstotke več od rekorda iz leta 2019, pred pandemijo. Več kot polovico teh obiskov so zabeležili v Evropi. Ker so mesta že zdaj pod pritiskom turizma, ponekod iščejo načine, kako ga narediti bolj trajnostnega. 50 odstotkov višja cena za croque monsieur, ki ga naroči turist, morda vendarle ni prevara, marveč pot do rešitve.

Množični turizem ni nikakršna novost, a je postal še zlasti izrazit, odkar je covid 19 spodbudil 'potovanja za nazaj' ter ponovno prebujenje letalskih in križarskih operaterjev. V vse bolj negotovih časih so v Evropi – tej od nekdaj priljubljeni destinaciji – posledice še posebej občutne.

"Stara celina je še zadnje varno zatočišče na svetu, kjer se ljudje dobro počutijo," pravi Stefan Gössling, profesor poslovanja in ekonomije na švedski univerzi Linnaeus, kjer proučuje prekomerni turizem. "Stopnja varnosti je visoka in vzpostavljena je vrsta zakonov, ki veljajo za vse. Preprosto povedano, gre za zelo dobro počitniško regijo."

Glavne evropske turistične destinacije so hkrati žrtve lastnega uspeha: po podatkih italijanskega turističnega združenja je 43 odstotkov Nemcev Italijo obiskalo vsaj trikrat, podobno število pa jih obisk načrtuje v naslednjih treh letih. Vedno se splača obiskati tudi Pariz in tako naprej.

Obiskovalci tako oblegajo mesta, v katera jih vabijo tehnološke platforme s ponudbo poceni nastanitev, kultura kratkih oddihov in družbena omrežja, na katerih mrgoli estetsko dovršenih priljubljenih točk. Muzeji in ruševine imajo z obvladovanjem množic že desetletja izkušnje, medtem ko imajo kraji, ki so bili nekoč manj izpostavljeni ali večinoma prilagojeni le domačinom, zdaj težave. "Ko se obiskovalci trudijo poustvariti fotografije, ki jih vidijo na spletu, se z mestom povežejo zelo površinsko," pravi Aurora Pedro Pinto, upraviteljica knjigarne Livraria Lello v Portu na Portugalskem – ki velja za najlepšo knjigarno na svetu in ki letno sprejme 1,2 milijona obiskovalcev.

Kaj je prekomerni turizem v resnici

Ob omembi prekomernega turizma običajno pomislimo na množice, ki se z ramo ob rami gnetejo znotraj dubrovniškega obzidja, ali pa na drenjanje okoli Mona Lize s fotoaparatom v roki. A v resnici gre bolj za občutek – slutnjo lokalnih skupnosti, da jih je množični turizem degradiral, namesto da bi jim pomagal, zaradi česar se mu tudi zoperstavijo. Tradicionalnih prodajalcev hrane ni nikjer več, medtem ko se trgovine z živili spreminjajo v stojnice s kramo ali točke, kjer si lahko turisti (pomislite!) omislijo fotografijo svoje šarenice. Zdi se, da brezdušne sladoledarne vznikajo na vsakem vogalu. TikTok lahko lokalno trattorio čez noč izstreli v stratosfero, privabi dolge vrste turistov in tako izrine lokalne kupce. Zaradi vse pogostejših nakupov nepremičnin z namenom oddajanja prek Airbnb lahko stanovanjski bloki spominjajo na hotele.

Ko se je, zahvaljujoč Instagramu, povečal obisk knjigarne Livraria Lello, jo je želelo obiskati toliko ljudi – in to zgolj zato, da so fotografirali spiralno stopnišče, ki se vije skozi trgovino – da so stranke le stežka prišle do knjig. V knjigarni navajajo, da je leta 2015 knjigo kupilo manj kot 10 odstotkov obiskovalcev.

V Parizu je knjigarna Shakespeare and Company v lasti Sylvie Whitman nekoč povprečno pozdravila okoli 30 obiskovalcev na dan. Redne stranke so s prodajalci ob koščku torte kramljale o romanih. Danes to fotogenično trgovino dnevno obišče od dva tisoč do tri tisoč obiskovalcev, za to pa je kriva predvsem njena priljubljenost na družbenih omrežjih. Whitman je v skrbeh, kaj to pomeni za izkušnjo stranke. "Od nekoga, ki je imel na isti dan opravka z dva tisoč ljudmi, ne moreš pričakovati pristne, sproščene interakcije," pravi.

Domačine posledično slej ko prej mine vse potrpljenje. Prejšnje poletje so se protesti proti turistom vrstili skoraj v vseh večjih evropskih mestih, še zlasti pa je odmeval primer Barcelone, kjer so se nad obiskovalce spravili z vodnimi pištolicami. A potencialne rešitve so kompleksne in zelo specifične za posamezne lokacije. Poleg tega ne prinesejo vedno rezultatov.

V knjigarni Livraria Lello so že leta 2015 uvedli vstopnico za 10 evrov, ta znesek pa se nato odšteje od cene kupljene knjige. Rezultat? Večina od 1,2 milijona obiskovalcev v letu 2025 je dejansko kupila knjigo in knjigarna posluje z dobičkom. A še vedno je polna ljudi, ki pozirajo in fotografirajo, in obvladovanje množice ostaja težava.

Zviševanje cen ali omejevanje dostopa lahko resda pripomore k obvladovanju ponudbe in povpraševanja, sama izkušnja pa bo posledično najbrž manj zabavna – in lahko se celo zgodi, da bo zanimanja le še več. "Na ta način sporočate, da je ta kraj res vreden obiska, in ljudi, ki si to lahko privoščijo, ne bo nikoli zmanjkalo," pravi Noel B. Salazar, antropolog in profesor na KU Leuven v Belgiji, kjer proučuje prekomerni turizem.

Salazar poudarja, da je dvig cen le še okrepil zanimanje obiskovalcev za krater Ngorongoro v Tanzaniji. Vstopnina v Benetkah ni imela na število obiskovalcev skoraj nikakršnega vpliva, medtem ko je v kraljestvu Butan med himalajskimi gorami turizem, zahvaljujoč dnevni pristojbini v znesku več kot sto dolarjev na osebo, obvladljiv, a omejen na tiste, ki si tovrstni dopust lahko privoščijo.

Depositphotos

 

Eden od načinov zmanjšanja števila turistov bi bile lahko še višje cene letalskih vozovnic, ki so že tako vse dražje. A to bi v nesorazmerni meri prizadelo tiste, ki ne letijo ravno pogosto, medtem ko se premožnejšim potnikom to ne bi niti poznalo. "Problematični so tisti, ki potujejo izjemno pogosto," pravi Alex Chapman, višji ekonomist pri britanski raziskovalno-svetovalni skupini New Economics Foundation. "50 odstotkov vseh letov opravi en odstotek prebivalstva."

"Iz tega razloga se vsak poskus podražitve letov zdi kot napad na družine, ki bi si rade privoščile tisti en sam izlet na leto," pravi.

Svet je leta 2025 zabeležil rekordno število turistov

Strokovnjaki pravijo, da so znižane cene za prebivalce bolj trajnosten način vzpostavljanja dobrih odnosov. V knjigarni Shakespeare and Company so začeli lokalnim avtorjem podeljevati kartice za dostop, s katerimi lahko preskočijo vrsto. Tajvan imetnikom rezidenčnih kartic ponuja popuste na storitve, kot je prevoz, New York pa slovi po tem, da lokalnim prebivalcem ponuja brezplačen vstop v številne večje muzeje ali pa jim ponuja možnost, da plačajo, kolikor hočejo. Prebivalci ta privilegij cenijo in do turistov ne gojijo zamer.

Nekateri kraji lahko fizično omejijo dostop, na primer perujski Machu Picchu ali hrvaški Dubrovnik. Uspeh serije Igra prestolov na HBO izpred 15 let je v Dubrovnik privabil cele množice; v obzidani del mesta, v katerem živi približno 1.500 ljudi, se je kmalu nagnetlo tudi po deset tisoč obiskovalcev na dan. Domačini so začeli zapuščati mesto in Dubrovnik je leta 2019 prihode križark omejil na dva na dan, kar pomeni manj kot pet tisoč potnikov, danes pa sproti spremlja podatke o gostoti obiska. Mesta brez dejanskih obzidij, kot so Barcelona, Santorini, Praga in Rim, bodo imela z nadzorovanjem števila obiskovalcev več težav.

Taktike razprševanja

Najbolj popularen izraz v razpravi o prekomernem turizmu je razpršenost. Nihče si ne želi manj turizma, vsi pa si želijo manj koncentrirani turizem.

Nekatere rešitve za zagotavljanje razpršitve kažejo zgodnje znake izboljšanja tako za prebivalce kot za turiste. Na Ferskih otokih, kjer turizem zajema tri odstotke BDP, je turistični odbor v sodelovanju z domačini v navigacijske sisteme za najem avtomobilov vključil najbolj priljubljene lokalne točke. Na tem malem otočju so se bali zlasti tega, kar se je zgodilo na Islandiji, kjer je nasičenost turizma negativno vplivala na mnenje domačinov o tej panogi. Obiskovalci, ki so izbrali omenjeni navigacijski program, so bili preusmerjeni k novim in manj obiskanim lokalnim biserom, pri tem pa so dobili občutek, da doživljajo tisto pravo 'lokalno' izkušnjo. Pogosto se dogaja tudi, da prebivalci turiste v svojih domovih gostijo na večerji, s čimer se ekonomska korist iz restavracij preusmerja v gospodinjstva.

"Rešitev ni v tem, da jim preprosto rečeš, naj odidejo," pravi Rachel Fu, profesorica turizma, gostinstva in upravljanja dogodkov na Univerzi na Floridi. »Potrebujemo pametne rešitve, saj se zanašamo na turizem.«

Tehnologija je privedla do prekomernega turizma, a je morda hkrati tudi edino orodje, ki je dovolj močno za boj zoper njega. Leta 2021 so v Benetkah napovedali, da bodo poskusili z uporabo kamer in senzorjev za spremljanje pretoka turistov skozi mesto. Zamisel, da bi se obiskovalce aktivno opozarjalo na gnečo, kadar so določeni deli mest preveč obljudeni, je med raziskovalci precej priljubljena (čeprav je zaradi pomislekov o zasebnosti ni najlažje sprejeti). Opozorila, ki ljudi nagovarjajo, naj se vrnejo ob manjši zasedenosti, bi lahko prejemali tudi na podlagi telesne temperature ali lokacijskega omejevanja (geofencing).

"Gre za zdrav sistem, s katerim obiskovalcem sporočimo, da je gneča prevelika in da jim ne bo omogočena tako dobra izkušnja, ki jo pričakujejo," pravi Fu.

Zaradi svojega potenciala, da ljudi usmeri na točke z manj gneče, je med raziskovalci priljubljena tudi umetna inteligenca. Namesto da bi se obiskovalci osredotočali le na omejeno število najbolj priljubljenih znamenitosti, bi umetna inteligenca – ki se za načrtovanje potovanj uporablja vse pogosteje – lahko opozorila, da ogled firenške katedrale sredi poletja morda ni najboljša izbira.

Težava neenakosti

Prekomerni turizem je najbolj nevaren, kadar njegove gospodarske koristi ne dosežejo domačinov. V Španiji, kjer so se prihodi od leta 2010 povečali za 80 odstotkov, so realne plače v istem obdobju upadle za štiri  odstotke, podobna slika pa se kaže tudi v gostinstvu. "Z osredotočanjem na množice spregledamo temeljni razlog, zakaj so nekatere od teh skupnosti tako zelo nezadovoljne," pravi Chapman. Stagnacija plač in hitra rast cen stanovanj sta hitro privedli do nejevolje turistov v velikih mestih.

V mesta, kjer se rade ustavljajo križarke, se vsak dan običajno zgrne na tisoče ljudi, vendar ti turisti ne bivajo v hotelih in se jih pogosto usmeri v peščico vnaprej odobrenih restavracij. Številna mesta zdaj omejujejo število križark v svojih pristaniščih ali velikost ladij, ki jih sprejemajo, ter poskušajo tako ohraniti 'lokalno vzdušje'.

Nekateri strokovnjaki menijo, da bi lahko pomagala nacionalizacija rezervacij hotelov, saj si svetovni magnati, kot je Booking.com, prilaščajo velike deleže hotelskih prihodkov, in tako omejujejo koristi za lokalne skupnosti. "Za ukrepanje je potrebna volja oblikovalcev politik," pravi Sara Dolnicar, profesorica turizma na poslovni šoli Univerze v Queenslandu. "Kakšen smisel ima turizem, če vse gospodarske koristi pripadejo potovalni agenciji ali mednarodnemu konglomeratu?"

V izjavi je družba Booking.com dejala, da ima njihova platforma "potencial, da pomaga razširiti turizem in potnikom omogoča odkrivanje partnerskih nepremičnin v manj znanih destinacijah". Podjetje ustvari dobiček le, ko je opravljena plačana rezervacija hotela, je povedal njihov tiskovni predstavnik.

Storitev Airbnb je v razpravi o prekomernem turizmu postala glavna tarča. Barcelona se s krizo dostopnosti spopada tako, da postopno ukinja turistične najeme, storitev Airbnb pa je prepovedala. A težava je večplastna: nastanitve na Airbnb so lahko cenejše od hotelov, čeprav priljubljenost in dobičkonosnost platforme posegata v razpoložljivost nepremičnin.

Airbnb trdi, da bi lahko pomagal ljudi zvabiti zunaj večjih hotelskih okrožij na bolj podeželska območja, kjer je hotelov malo. Strokovnjaki pravijo, da se strinjajo – a le če bi se Airbnb vrnil k prvotnemu modelu, ki je obiskovalcem dovoljeval rezervacijo krajših bivanj v primarnih bivališčih, namesto da deluje kot najemniški agent za prazna stanovanja. V podjetju pravijo, da tovrstnih sprememb ne načrtujejo, pa čeprav vse več mest opozarja na njihovo poslovanje.

Kako spremeniti vedenje popotnikov

Naj se posamezni kraji še tako pritožujejo nad preobsežnim turizmom, so njihova gospodarstva odvisna od njega. "Težava ni v tem, da je turistov preveč," pravi Salazar. "Težava je, da je preveč turistov v mestih."

Mesta so polna znamenitosti, ki jih človek (očitno) mora videti. Nihče noče izpustiti tistega, kar je videl na TikToku, ali pa se odreči potovanju s svojega seznama želja – pa čeprav obstaja tveganje, da mu izkušnja sploh ne bo všeč. Gledalcev serije Emily v Parizu očitno ne morete prepričati, da je francosko podeželje morda prav tako očarljivo kot Le Marais, da je Barcelona čudovita tudi pozimi ali da ima Bolgarija očarljive vinograde, ki se lahko kosajo s toskanskimi.

Depositphotos

 

Hkrati je razvpitost na družabnih omrežjih lahko najboljša priložnost za spodbujanje ljudi k obisku krajev, za katere niso še nikoli slišali. Slikovito nizozemsko mesto Giethoorn – s svojimi 2.600 prebivalci – je na WeChatu pred desetletjem zaslovelo zaradi svojih lepih kanalov, zdaj pa vsako leto privabi ogromno število kitajskih turistov. Priljubljenost mesta je med kitajskimi obiskovalci hitro preoblikovala turistično industrijo Giethoorna pa tudi mnenje določenih prebivalcev o razsežnosti turizma v tej pravljični vasici.

"Vplivanje na vedenje potnikov velja za zelo zahtevno," pravi Dolnicar, ki je desetletja raziskovala, kako goste v hotelih prepričati, da bi brisače uporabili večkrat – rešitev te težave je še vedno misterij. Ekonomisti zlovoljno ugotavljajo, da ljudje od odhodu na počitnice svojo zdravo pamet pustijo doma, ne glede na to, koliko vljudnih napisov jih pozdravi v hotelskih sobah.

"So v hedonističnem kontekstu," doda Dolnicar. "Deset let smo ugotavljali, kaj ljudi spodbuja k bolj trajnostnemu vedenju, in brez izjeme se izkaže, da poskus nagovarjanja človeških možganov ne uspe, ko so ti na dopustu."

Rešitve so nujne, mesta so fizično obremenjena in lokalna gospodarstva so že pod pritiskom. Kljub temu pa k trenutni prenatrpanosti prispeva razmeroma majhno število ljudi. "Na leto se mednarodnega leta udeleži le dva do štiri odstotke svetovnega prebivalstva; večina človeštva se ga ne udeleži nikoli," pravi Gössling.

Gostonaseljena urbana središča v nekaterih hitrorastočih delih sveta niso niti nenavadna niti nezaželena. V Evropi, ki se prenatrpanih mestnih trgov otepa, pa se morajo mesta pripraviti na še več obiska. "Rastoči globalni srednji razred, ki si lahko privošči potovanja po svetu, na iste lokacije privablja vse več ljudi," pravi Gössling. "Pariz je samo eden. In Benetke tudi."

Raziskovalci se strinjajo, da je preobremenjenost in prenatrpanost v mestu zelo težko odpraviti, ko se že zakoreninita. Radikalne rešitve, kot so sledenje, zmanjšanje števila letov, zviševanje stroškov viz ali celo zaračunavanje vstopa, so morda edino, kar še ostane. Precej verjetne so tudi še dražje vozovnice. Razen, seveda, če turisti svoje vedenje spremenijo sami od sebe.

"Številni delavci v turizmu se osredotočajo na rast, prav tako kot družba sama," pravi Shirley Nieuwland, ustanoviteljica svetovalnega podjetja Paradise Found za trajnostni turizem. Po njenem mnenju velja, da ko je kraj enkrat odkrit, je kmalu tudi 'izgubljen', saj množice in sladoledarne neizogibno uničijo njegovo čarobnost. Kaj pa če bi bila potovanja počasnejša, se vpraša, malo dražja, malo bolj premišljena?

Nieuwland se tolaži s tem, da se številne razvijajoče se regije osredotočajo na trajnostni turizem. "Nekatere destinacije, še preden postanejo priljubljene, že razmišljajo o tem, zakaj si sploh želijo turizma," pravi. "Na ta način se izogneš tisti točki, ko je že vsega preveč ali je že za vse prepozno."