Elon Musk ruši pravila o rasni enakosti v Južni Afriki

Globalna telekomunikacijska podjetja s podružnicami v Južni Afriki svoje poslovanje izvajajo v partnerstvu z lokalnimi podjetji, ki so delno v lasti temnopoltih državljanov. Na ta način zagotavljajo upoštevanje pravil enakosti, ki so bila uvedena po koncu apartheida. Družba SpaceX je v preteklem letu ta pravila poskušala spremeniti.

Podjetje, ki želi svoje satelitske internetne storitve Starlink ponujati v Južni Afriki, pri oblikovalcih politik lobira glede pravil programa za gospodarsko opolnomočenje črnskega prebivalstva (B-BBEE), ki zahtevajo, da komunikacijska podjetja vsaj v 30-odstotnem deležu ostajajo v lastništvu lokalnega črnskega prebivalstva. Elon Musk je ta pravila opisal kot "odkrito rasistična" in lani svoje mnenje izrazil tudi na svojem družbenem omrežju X: "Starlink v Južni Afriki ne sme delovati, ker nisem temnopolt." Z objavo si je nakopal nemalo jeze med ljudmi v svoji rojstni državi, a hkrati se zdi, da je izjava padla na plodna tla.

Solly Malatsi, minister za komunikacije in digitalne tehnologije, je industrijskemu regulatorju decembra izdal politično direktivo, v kateri mu je naročil, naj spremeni pravila o lokalnem lastništvu. To bi pomenilo, da lahko omrežje Starlink v Južni Afriki deluje, ne da bi se moralo podjetje zato odreči lastništvu. Napoved Malatsija, člana prostemu trgu naklonjene Demokratične zveze, je privedla do spora med glavnima strankama, ki tvorita vladno koalicijo. Namestnik ministra Mondli Gungubele – iz največje stranke v državi, levosredinskega Afriškega nacionalnega kongresa – je za televizijo eNCA povedal, da direktivi nasprotuje, saj poskuša minister spremeniti zakon brez upoštevanja zakonodajnega postopka.

Južna Afrika je začela politike za spodbujanje črnskega lastništva podjetij uvajati v zgodnjih 90. letih, po apartheidu, ko so bili temnopolti ljudje v podrejenem položaju in ob vladajoči beli manjšini večinoma izključeni iz gospodarstva. Sistem B-BBEE je bil uveden leta 2003, in sicer kot prepoznavna politika Thaba Mbekija, ki je na položaju predsednika nasledil Nelsona Mandelo.

Skozi leta so se regulatorji večine panog od zahteve po 30-odstotnem lastništvu oddaljili in se z mednarodnimi podjetji raje dogovarjajo za sodelovanje v tako imenovanih kapitalu enakovrednih programih, ki običajno vključujejo zaveze vlaganju v lokalne skupnosti. Na primer: leta 2019 so BMW, Ford in Toyota, namesto da bi sklepali partnerstva z avtomobilskimi podjetji v lokalni lasti, raje ustanovili sklad za vključevanje prikrajšanih skupin v avtomobilski sektor države.

Regulator s področja telekomunikacij je medtem leta 2021 zavzel strogo stališče glede lastništva, in sicer kot odziv na javno prepričanje, da so temnopolti ljudje v tej panogi nesorazmerno izključeni iz priložnosti za zaslužek. Danes zahtevo po 30-odstotnem lastništvu upoštevajo le rudarska in telekomunikacijska podjetja. "Ne gre za Starlink," pravi Malatsi. "Gre za načelo, da morajo biti naši zakoni dosledni v vseh sektorjih gospodarstva."

A v tej razpravi je Muska skorajda nemogoče odmisliti. Musk je bil rojen v Pretorii, upravni prestolnici države, v Severno Ameriko pa se je preselil pri 17 letih, ko so se ob bližajočem se koncu apartheidskega režima v Južni Afriki vrstili politični pretresi. Nedavno je razširil teorijo zarote o "genocidu" nad belci v svoji domovini, njegovemu sporočilu pa se je pridružil tudi ameriški predsednik Donald Trump. ZDA so belim državljanom Južne Afrike ponudile prednostno obravnavo pri pridobivanju statusa beguncev, pri čemer so lažno trdile, da so jim zemljo že zasegli. "V Južni Afriki se dogajajo grozne stvari," je lani dejal Trump.

AfriForum, organizacija za zaščito pravic Afrikanerjev, ki jo vodi Kallie Kriel, je pri ameriških politikih lobirala glede domnevno podrejenega položaja belih kmetov. Med obiskom v Beli hiši se je zavzela proti zakonom o razlastitvah v Južni Afriki in izpostavila umore na kmetijskih zemljiščih, kljub temu pa ni trdila, da gre za genocid nad belci. Kriel zdaj pravi, da Južna Afrika omrežje Starlink potrebuje in da vladajoča stranka ANC državljanom odteguje to storitev. "Lastni interesi stranke ANC so vedno na prvem mestu, ne glede na negativne posledice, ki jih zaradi tega občutimo običajni prebivalci Južne Afrike," pravi v svoji pisarni v pretežno belskem mestu blizu Pretorije, ki se je nekoč imenovalo po idejnem očetu apartheida.

Starlink je največja satelitska konstelacija na svetu in njena obljuba o globalni dostopnosti hitrega interneta naj bi bila osrednja oporna točka za prvo javno ponudbo družbe SpaceX. Podjetje je pri ameriškem regulatorju trga vrednostnih papirjev pred kratkim zaupno vložilo dokumentacijo za vstop na borzo, do katerega bi lahko prišlo že junija.

SpaceX svoje internetne storitve ponuja v približno 20 afriških državah in si tako neposredno kot tudi prek zaveznikov še vedno odločno prizadeva za vstop v Južno Afriko. Johann Rupert, južnoafriški milijarder in lastnik luksuznega konglomerata Compagnie Financière Richemont, ki je predsednika Cyrila Ramaphoso pred letom dni spremljal na državniškem obisku Bele hiše, je med srečanjem s Trumpom in Muskom izjavil: "Starlink potrebujemo."

V podjetju SpaceX niso želeli podati komentarja. Na začetku tega leta so na svojem blogu objavili zapis, v katerem so zanikali resničnost domnevnih mitov o njihovem zanimanju za najbolj industrializirano gospodarstvo Afrike. Podjetje s sedežem v Teksasu je obljubilo naložbo v vrednosti 500 milijonov randov (približno 27,5 milijona evrov) v podeželske šole, s tem pa bi do pet tisoč šolam zagotovili "brezplačen hitri internet, ki bo vsako leto v pomoč več kot 2,4 milijona učencem", kot so zapisali.

Malatsi je spremembo pravila prvič predlagal kmalu po predsednikovem obisku Bele hiše, saj naj bi njegov oddelek prejel in pregledal 15 tisoč komentarjev javnosti na vsebino pravila. Južnoafriški telekomunikacijski regulator, Neodvisni organ za komunikacije Južne Afrike (ICASA), je njegovo direktivo potrdil decembra lani in sporočil, da je zadeva v obravnavi, pri tem pa ni določil nikakršnega roka za zaključek obravnave. Pravilo v spremenjeni obliki bi kot nadomestilo za zahtevo po 30-odstotnem lastništvu telekomunikacijskim podjetjem omogočilo vlaganje v infrastrukturo, pobude za digitalno vključenost ali raziskave, ki koristijo v preteklosti prikrajšanim skupnostim.

A vlada ostaja močno razdeljena. Parlamentarni odbor, ki nadzira delo južnoafriškega ministrstva za komunikacije in digitalne tehnologije, je ministrovo direktivo označil za nezakonito. Khusela Diko, predsednica odbora, pravi, da južnoafriški zakon o lokalnem lastništvu glede na nedavne zahteve ZDA do kitajskega TikToka ni tako zelo nenavaden. Malatsi po njenih besedah "misli, da je našel luknjo v zakonu, ki je namenjena spodbujanju interesov enega samega operaterja, v tem primeru Starlinka".

Diko je izrazila dvom tudi o trditvi, da bo SpaceX vlagal v prikrajšane skupnosti: "Rekla bi, da je to čisto navadno sr…"