Feruell je blizu vrha prehranjevalne verige pokra. Profesionalec iz Rusije se preživlja z anonimnimi igrami na srečo na GGPoker, Americas Cardroom in drugih spletnih mestih, včasih pa za svoj avatar uporablja Dartha Vaderja. Njegov plen so sorodni morski psi in manjše ribe z denarjem, ki ga bodo izgubili. Feruell med igranjem skriva svoja čustva, na pokrskih forumih pa odkrito pove, ko vidi, kar mu ni všeč.
Leta 2013 je pritegnil njegovo pozornost še en igralec. Vjačeslav Karpov, alias Performer, ki je v klepetalnici v ruščini objavljal grozljive zgodbe o prostitutkah in trikih s kartami, ki se jih je naučil od "ciganov". Razumnemu Feruellu se je Karpovo hvalisanje zdelo smešno. Še huje, mladim vajencem je zaračunaval svoje nasvete, vključno s tem, kako s pijačo pozdraviti tesnobo.
Feruell se je prijavil v klepetalnico in Performerja obtožil, da pripoveduje pravljice, da "od naivnežev pobira po 50 dolarjev na uro". Dodal je, da Karpov "ne zna igrati pokra".
Karpov mu je vrgel rokavico: "Izzivam te na dvoboj."
Dvoboj, ki ga je predlagal, je potekal v igri Limit Texas Hold’em, različici, pri kateri vsak igralec prejme dve karti, nato pa še pet kart, obrnjenih navzgor, pri čemer je največje višanje v krogih stav omejeno. To pa je prav Feruellova posebnost – imenujejo ga King of Limit, kralj meja. Tekma je potekala na spletni strani PokerStars, stave pa so lahko bile največ 200 dolarjev.
Feruell ne izgublja pogosto. Ko pa sta začela igrati, je Karpov pobiral pot za potom, stavo za stavo. Po približno 400 igrah se je dvoboj končal, King of Limit pa je izgubil 20 tisoč dolarjev. "Njegova raven igre ni bila s tega sveta," se je pozneje spominjal Feruell.
Takoj se mu je zdelo sumljivo. Kako ga je lahko prelisičil tip, ki je tarnal o homoseksualcih, ki prevzemajo svet? Čeprav Feruell ni mogel ničesar dokazati, je domneval, da je Karpov uporabil programsko opremo za usmerjanje svojih potez. Programi za igranje pokra – pokrski boti – obstajajo že desetletja, vendar večino časa niso bili dovolj dobri, da bi premagali vrhunske človeške tekmece.
Feruell in Karpov sta si ustvarila ime v dobi razcveta spletnega pokra, ki se je začela leta 2003, ko je računovodja iz Tennesseeja s pomenljivim imenom Chris Moneymaker zmagal na World Series of Poker v Las Vegasu. Moneymaker je navdihnil milijone po vsem svetu, da so poskusili svojo srečo, ko so se pojavila spletna mesta za poker, ki so to olajšala. Ti ljubiteljski igralci so z veseljem plačali pošteno vsoto denarja, da so preizkusili svoje sposobnosti. Morda bi kdaj lahko celo zmagali in tudi sami – zakaj pa ne? – prišli na World Series of Poker.
Igralci so bili v tem obdobju lahko dokaj prepričani, da so bili na drugi strani virtualne mize v resnici ljudje. Toda Feruell je imel že takrat razloge za sum. Medtem ko so raziskovalci uporabljali virtualni poker za premikanje meja umetne inteligence, so se v spletno igro prikradli stroji. Nekateri brezvestni operaterji so za goljufanje uporabljali programsko opremo. Boti so se začeli množiti in prispevati k zatonu igre. Do leta 2019, istega leta, ko je bot, ki so ga ustvarili raziskovalci na Univerzi Carnegie Mellon, ponižal pet profesionalcev na mini turnirju, so analitiki Morgana Stanleyja opozorili, da umetna inteligenca ogroža obstoj trga spletnega pokra, ki je še zdaj vreden okoli tri milijarde dolarjev. Zdi se, da je prihod "nadčloveških pokrskih botov v spletnem ekosistemu le še vprašanje kdaj, in ne ali sploh," so zapisali v svojem poročilu.
Ta dan je prišel. Napredna programska oprema za poker je zdaj široko dostopna za nekaj sto dolarjev. Forumi so polni obtožb vseh, od anonimnih rib z nizkimi vložki do sponzoriranih profesionalcev. Vse velike platforme spodbujajo politiko ničelne tolerance, zdi pa se, da nihče ne ve, koliko je teh botov ali od kod prihajajo. »To je nadloga,« mi je dejal eden od direktorjev iger na srečo.
Ko sem začel preiskovati pokrske bote, sem naletel na obskurno nit klepetalnice, ki jo je objavil žvižgač in v njej opisoval veliko operacijo, podobno mednarodni korporaciji. Imela je upravni odbor, programe usposabljanja in kadrovski oddelek – tako rekoč vse razen hladilnika za vodo. Skupina, domnevno s sedežem v Sibiriji, naj bi prevzela vse morebitne tekmece v regiji in postala znana kot Bot Farm Corporation ali BF Corp. "Tu ne morete narediti ničesar," je zapisal žvižgač, za katerega se je zdelo, da ima notranje informacije. "Stroj je vedno močnejši od človeka."
To me je pritegnilo, a bil sem previden. Pokrska skupnost, polna testosterona in pohlepa, je polna teorij zarote. Eden uglednih igralcev je moral celo pred kamero spletne strani PokerNews, da je zanikal vodenje goljufivega kulta, ki ga spodbuja halucinogeni žabji strup. Paranoja je deloma posledica pomanjkanja informacij. Ne strokovnjaki ne ponudniki pokra namreč nočejo priznati prisotnosti inteligentnih strojev iz strahu, da bi odvrnili nove igralce, katerih denar ohranja igro.
Odločil sem se ugotoviti resnico o BF Corp., tako da sem sledil razkritim internim elektronskim sporočilom ter pravnim in korporativnim dokumentom ter opravil intervjuje z igralci, direktorji iger na srečo, varnostnimi svetovalci in izdelovalci botov. Ko sem sibirske ustvarjalce BF Corp. končno izsledil, so ti neradi privolili v intervju. Izkazalo se je, da so v industrijo pokra vpeti globlje, kot sem si sploh lahko predstavljal. Pa tudi daleč od tega, da bi hoteli igro uničiti, nasprotno, dejali so, da jo želijo rešiti.
Poker vključuje tako srečo kot spretnost. To je ključ do njegove privlačnosti. Če bi izzval najboljšega igralca golfa na svetu Scottieja Schefflerja, bi bil rezultat lahko en sam. Tekmovanje bi bilo nesmiselno in neprijetno za vse vpletene. Kot podpovprečen udeleženec občasne igre s kartami pozno v noč s prijatelji pa bi imel morda možnost celo proti vodilnemu zmagovalcu svetovnega prvenstva v pokru Jonathanu Tamayu, vsaj v nekaj igrah. Lahko bi se prebil do štirih asov ali igral tako nespretno, da bi Tamay s težavo razbral mojo strategijo.
Prav ta občutek možnosti je tisto, kar privablja vedno nove igralce, od amaterjev v bratovščinah do milijonarjev, ki stavijo ogromne vsote, da se lahko spopadejo z elitnimi igralci. Veliko ljudi je prepričanih, da so dovolj pametni, da zmagajo na spletu. Brez teh igralcev, ki so pripravljeni staviti svoj denar, profesionalci ne bi zaslužili, spletna mesta pa ne bi prejela odstotka zaslužka od stav (rake v pokrskem jeziku) in biznis bi propadel.
Število možnih scenarijev v eni sami igri Texas Hold'em brez omejitev je večje od števila atomov v vesolju.
Dolgoročno gledano pa spretnost odtehta srečo. Glavna prednost je matematični talent: sposobnost izračunati verjetnost osvojitve pota na podlagi spremenljivk, kot so moč stav, število igralcev in položaj posameznika za mizo.
Študenta, ki sta ustanovili BF Corp., sta bila prav taka igralca. Prihajata iz Omska, mesta na prehodu v zamrznjeno divjino Sibirije, študirala sta matematiko, fiziko in ekonomijo. Ko je bil razcvet digitalnega pokra v polnem razmahu, je eden od njiju prepričal še druge, da lahko zaslužijo resen denar. (To in druge podrobnosti o skupini so potrdili prvi člani, ki so, tako kot številni ruski viri za ta članek, prosili, naj zaradi političnih razmer v svoji domovini ostanejo neimenovani.)
Foto: Alexey Malgavko / Reuters
Pokrski kolektivi so nato vzklili po nekdanjih sovjetskih ozemljih, kjer so bile fakultete tradicionalno močne v znanosti in tehnologiji, plače pa dovolj nizke, da so bile igre na srečo privlačne. "Pri pokru gre za matematiko in samodisciplino," je dejal Maksim Kac, ki je vodil eno od takih skupin iz Moskve. "To pa sta dve stvari, v katerih so Rusi dobri."
Študenta iz Omska sta si izposodila denar od svojih staršev in začela vabiti k vlaganju stav še druge prijatelje v zameno za del dobička. Za trening so uporabljali koščke posušenih testenin namesto žetonov. Zmagovalec je dobil obrok; poraženci so ostali lačni. Univerzitetni predavatelj jim je predaval teorijo verjetnosti; drugi so jih učili teorije iger. Čez leto ali dve je v študentski dom vsak večer prihajalo približno 50 študentov, ki so delali nočne izmene.
Pokrske strani so delovale podobno kot zdaj. Igralci so se registrirali, položili sredstva in se pridružili digitalno upodobljeni zeleni mizi iz filca. Programska oprema je mešala in delila. Udeleženci so lahko videli odločitve svojih nasprotnikov – višanje, izenačenje, odstop – ne pa tudi njihovih kart. Na kocki je bilo lahko kar koli, od nekaj dolarjev do sto ali tisoč, odvisno od spletne strani in tega, ali je šlo za turnir. Pomembno je bilo, da so bili vsi označeni le z imenom ali psevdonimom in navadno z risanim avatarjem. To je pomenilo, da nesrečni Američani, ki so se prijavili po službi, niso vedeli, da igrajo proti ruskim otrokom, ki so se izurili v temnih matematičnih veščinah.
Neko noč je sosed poklical policijo, ker je bil prepričan, da stavbo, ki je bila ves čas razsvetljena, uporabljajo teroristi, vanjo in iz nje pa so ves čas prihajali neurejeni mladeniči. Študenti so policiste povabili, naj si ogledajo niz računalniških zaslonov. Tu ni nobenega terorizma, so pojasnili. Samo igre.
Skupina se je kmalu povezala s podobno operacijo z druge tehnične fakultete v Sibiriji in se dogovorila za združitev. Večji obseg je pomenil večje pote in večje dobičke. Pritegnili so zunanje vlagatelje, vključno s Svjatoslavom Kapustinom, lokalnim nepremičninskim tajkunom, sodeč po zapisih ruskih podjetij, povezanih s skupino, in drugih virih. (E-poštna sporočila, poslana podjetjem, povezanim s Kapustinom, so ostala brez odgovora.)
K sodelovanju so pritegnili tudi profesionalne igralce, vključno s Petrom Vlasenkom - Rusom, ki je leta 2006 zmagal na PartyPoker St. Petersburg Open in za tisoč dolarjev na srečanje treniral še druge profesionalce. Vlasenko je razvil matematični pristop za oceno kvot v vsaki igri. Prišel je v Omsk, kjer ga je eden od ustanoviteljev skupine prepričal, naj svoje metode nauči programerja, saj so upali, da bo ta ustvaril programsko opremo, ki bo posnemala Vlasenkove veščine. Čez čas je Vlasenko postal tudi ključni član ekipe.
Znanstveniki so poskušali pokru priti do dna že najmanj od 40. let minulega stoletja. Takrat so raziskovalci uspešno usposobili 10-tonske prototipne računalnike za igranje dame in ustvarili verjetno prvo delujočo umetno inteligenco. Chinook, program, ki so ga zasnovali na Univerzi v Alberti, je leta 1994 v igranju dame premagal svetovnega prvaka – zaradi te zmage je novinar krščanskega časopisa programerja vprašal: "Ste vi hudič?" Šah je leta 1997 pripadel stroju IBM Deep Blue, ki je lahko pregledal 200 milijonov pozicij na sekundo, kar je več kot dovolj, da je premagal velemojstra Garija Kasparova.
Fotograf: Adam Nadel / AP Photo
Poker pa se je izkazal za precej bolj zapletenega. V igri lahko sodeluje do 10 igralcev, vsak udeleženec pa se sooča z več odločitvami, od odstopa do all-ina. Število potencialnih scenarijev v eni sami igri No-Limit Texas Hold’em je večje od števila atomov v vesolju. Poleg tega poker vključuje tudi ugibanje o tem, kakšno kombinacijo ima nasprotnik, upoštevanje vedenja (tudi na spletu) in prepričljivo blefiranje o lastnih kartah v roki. Z drugimi besedami: laganje. Računalniki, zasnovani za brskanje po ogromnih zbirkah podatkov, se pri tem niso izkazali.
Okoli leta 2012 je David Fairlamb, nekdanji vodja igralnic iz Michigana, kot mentor na poslovni šoli v Moskvi naletel na radovedno skupino študentov iz Sibirije. Fairlamb, ki tekoče govori rusko, se jim je zdel kot introvertirani piflar, ki se pogovarja v mehanskem jeziku računalniškega programiranja. Njihova imena mu niso ostala v spominu, njihovo strokovno področje pa. Razvili so revolucionarno pokrsko tehnologijo in iskali načine, kako bi jo izkoristili.
Več ljudi v skupini Omsk mi je povedalo, da so do takrat izdelali verjetno najnaprednejšo programsko opremo za igranje pokra na svetu in jo donosno nameščali na vse večje pokrske spletne strani. V komaj nekaj letih jim je uspelo delovanje človeškega talenta nadomestiti z alternativo, ki ji ni bilo treba jesti ali spati in ki bi se lahko samodejno povezala s platformo z minimalnim nadzorom ustanoviteljev in njihovih prijateljev. To bi ji omogočilo presejanje več milijonov mogočih scenarijev in tako našlo najboljšo potezo iz triterabajtne podatkovne baze preteklih iger, pa tudi izkoriščanje danih nasprotnikovih navad na podlagi njihovega igralnega zapisa.
Fairlamb mi je dejal, da o operaciji z boti v Sibiriji ne ve nič. Dogovor, ki ga je sklenil s študenti, se je nanašal na širok komercialni potencial njihove tehnologije. Na njegovo pobudo se je skupina odločila preizkusiti svoj sistem proti najboljšim botom na svetu, tako da se je leta 2012 in 2013 prijavila na letno tekmovanje v računalniškem pokru pod imenom Neo Poker Lab. Tekmovali so proti dvema vodilnima raziskovalnima središčema – Carnegie Mellon iz Pittsburgha in proti raziskovalni skupini za računalniški poker Univerze v Alberti – ter drugim izbranim akademikom in ljubiteljem tehnologije.
Organizatorji so naložili vse bote na osrednji strežnik, nato pa zagnali na stotine milijonov iger, pri čemer so se boti borili proti botom, vedno znova odstopali, preverjali in višali v delčku časa, ki ga potrebuje človek za pomežik. O sistemu za Neom je skupina načrtovalcem tekmovanja povedala, da se je zanašal na "nevronske mreže, minimizacijo obžalovanja in približek ravnotežja gradientnega iskanja, drevesa odločitev in rekurzivne metode iskanja ter strokovne algoritme profesionalnega igralca pokra". Preprosto povedano je to pomenilo, da se je programska oprema milijonkrat igrala sama s seboj in se učila iz svojih napak in uspehov podobno kot ljudje, le da v osupljivem obsegu.
Neo bot je bil prilagojen za igranje z drugimi stroji. Zgrajen je bil na čisti teoriji iger, posebnosti študentskih tehničnih univerz. Če ga uporabljamo za poker, teorija iger pomaga računalnikom premagati njihovo glavno slabost: laganje. Njegove formule natančno izračunajo, kdaj in kako pogosto je treba blefirati, da se povečajo možnosti za zmago, hkrati pa minimizirajo razkritja – vzorce iger, ki nasprotnikom lahko pomagajo uganiti, kaj ima kdo v rokah. Teorija iger lahko tako ustvari pokrsko strategijo, kar najbliže popolni.
Moč Nea so skušali uporabiti tudi akademiki, v prednosti pa so se znašli Rusi. Neo se je leta 2013 uvrstil v več kategorij in zmagal na medsebojnem tekmovanju Limit Texas Hold’em in hvaljenega bota Alberta potisnil na drugo mesto.
Zmaga je Fairlambu poleg prototipa potrošniške programske opreme, ki so jo izdelali Sibirci, omogočila tudi nekaj promocije v ZDA: program za usposabljanje igranja pokra, ki vključuje risane junake iz TV-oddaje Futurama. Izdelek je prejel nagrado za zagonsko podjetje na svetovnem vrhu iGaming Summit in Expu 2014 v San Franciscu. Fairlambova žena je prišla na slovesnost, oblečena v glamuroznega robota.
Fairlamb je prepričal še druge ameriške direktorje iger na srečo, da so se pridružili novonastajajočemu podjetju. "V devetih mesecih bomo imeli popolnoma dokončano izdajo igre," je dejal novinarju v Las Vegasu Neov takratni predsednik Rob Gallo. V istem članku so Chrisa Moneymakerja, najslavnejšega igralca pokra, hvalili kot svetovalca vodstvene ekipe družbe Neo. Trditev se je več let pojavljala tudi na spletni strani podjetja.
Moneymaker pa mi je povedal, da o tem ne ve nič. Rekel je, da nikoli ni bil povezan z Neom in da sploh ni vedel, da so uporabili njegovo ime. Gallo, ki je Moneymakerja poznal le iz družabnega življenja, je dejal, da ne ve, kdo je povezal ime prvaka v pokru s projektom. (Tako kot Fairlamb pa je še dejal, da ni vedel ničesar o operaciji botanja v Rusiji.)
Kdor koli je želel z omembo zvezdniških imen opremi pomagati, mu to ni uspelo. Programska oprema za usposabljanje pokra ni nikoli dosegla ničesar, ni uspela privabiti vlagateljev ali plačljivih strank. Fairlamb in Gallo sta se nehala truditi in oba sta mi zatrdila, da ne vesta, kaj so Rusi naredili potem.
Fotograf: John Russell / AP Photo
Preberi še
Geotermalni eldorado: Znani poslovneži investirajo milijone v to energijo
V geotermalno energijo na Hrvaškem vlagajo Pavel Vujnovac, Turki in Britanci.
04.11.2024
V regiji vetra ne manjka, žal pa ne velja enako za naložbe
Srbija prvič v zgodovini prejela bonitetno oceno .
03.11.2024
Kje na Balkanu se dobro jé (in sklepa posle)?
Raziskujemo, kje se danes sklepajo pomembni posli.
02.11.2024
Kako sta Temu in Shein postala del tiktokovske potrošniške kulture
Nove kitajske platforme za e-trgovino dosegajo meteorske uspehe in spodbujajo potrošništvo po vsem svetu.
01.11.2024
Kdo izgublja v Trumpovi neskončni trgovinski vojni? Ne zgolj Kitajska
Politiki pretiravajo z učinkovitostjo carin, medtem ko podcenjujejo stroške za ameriška podjetja in gospodinjstva.
31.10.2024
Ko se je Neo že poslavljal, so znanstveniki z Univerze v Alberti leta 2015 objavili, da so "rešili" Limit Hold ’em za dva igralca. Njihov bot Cepheus je sam proti sebi odigral več iger kot celotno človeštvo od začetka igre, so dejali. Trdili so, da je za vse praktične namene nepremagljiv. "Igra kot Bog," je zapisal novinar Oliver Roeder v svoji knjigi Seven Games: A Human History.
Cepheus je bil pomemben dosežek v zgodovini strojne inteligence. Ko sem prebiral novice iz Rusije, je bila posadka iz Omska nekoliko jezna, ker nikoli niso dobili povratne tekme, mi je povedal sodelavec. Vendar so se že zdavnaj nehali obremenjevati z znanstvenim nastopanjem. Poker brez denarja v resnici ni poker in v ruskih farmah botov so to vedeli bolje kot kdor koli.
Pred Cepheusom pokrske spletne strani botov niso jemale tako resno. Tehnologija ni bila dovolj dobra in imeli so hujše težave. Leta 2011 so ameriške oblasti zaprle tri najbolj priljubljene strani, Absolute Poker, Full Tilt Poker in PokerStars, in jih obtožile, da kršijo ameriške zakone o igrah na srečo. Primeri so bili na koncu poravnani, ne da bi podjetja priznala kršitev, vendar so te poteze spletni poker pahnile v pravno negotovost. Številni operaterji so še naprej bežali v Kostariko, Curaçao in na druge lokacije.
Industrija pa je kljub temu vztrajala in do leta 2015 je sprejela varnostne ukrepe za odkrivanje in izključevanje botov. Ni šlo za to, da je bila uporaba programske opreme za igranje pokra nezakonita, razen morda v igralnicah v Nevadi, kjer je že bil državni zakon, ki je prepovedoval naprave za igranje na srečo. Bilo pa je goljufanje. Igralci so vedno sovražili bote. Igra naj bi bila bitka pameti, ne računalniške moči. Skoraj vsa spletna mesta za poker zdaj v pogojih uporabe prepovedujejo robote in zaprejo račune ter zasežejo sredstva vsakomur, ki ga osumijo, da jih uporablja.
Težava pa je, kako opaziti bota. Najboljši profesionalci lahko odigrajo poker, ki je blizu teoriji iger, zato filtriranje glede na stopnjo zmage ali slog igranja ni nujno dovolj. Najprej so spletna mesta preizkušala metode, kot je spremljanje spletnih klepetalnic, da bi ugotovila, ali se igralci pogovarjajo kot ljudje, in sledenje premikom kazalca, da bi ugotovila, ali se ujemajo z načinom, kako ljudje uporabljajo miško. Da bi se temu izognili, so Sibirci po besedah več ljudi iz organizacije najeli programerje, da so prilagodili njihovo programsko opremo. Tako so njihovi roboti lahko kmalu simulirali drhteče gibe miške osebe za mizo, ustvarili prepričljivo klepetanje, ko so bili pozvani, in celo naključno določili čas, potreben za odločitev, da so posnemali naravno obotavljanje.
V odgovor na tak napredek so se strokovnjaki za integriteto igre naučili kopati globlje po navadah igralcev z uporabo analitike. Igralčev slog je namreč individualen, kot prstni odtis. Med stotinami iger se dva človeka ne bosta odločila popolnoma enako. Če so spletna mesta zaznala, da sta dva igralca enako hitro odstopila, preverila in zvišala, sta bila to robota. Če so zaznali še več igralcev, ki so počeli to, je bila to farma botov. V akcijo so se vključili spletni nadzorniki, ki so pregledali podatke o igrah in označili sumljivo dejavnost na pokrskih forumih.
Ta nadzor je v Omsku povzročil težavo. Po samo nekaj dneh igranja je bilo prepovedanih na desetine računov hkrati. Soočeni s tako grožnjo so vodje skupine začeli prepuščati delovanje računov botov partnerjem, ki so plačali za dostop do programske opreme, interno imenovane možgani. Približno v tem času si je skupina tudi prislužila ime Bot Farm Corporation.
Partnerji, ki so vodili farme, so delovali kot neodvisni franšizojemalci. Navadno so najeli prostor za pisarno in računalnike ter upravljavce programske opreme. Partnerji so potrebovali tudi na stotine resničnih ljudi za odprtje »čistih« računov, ki bi jih uporabljali boti, tudi s predloženimi dokazili o identifikaciji. BF Corp. jim je ponudil meni različnih možganov, prilagojenih za igre z velikimi ali majhnimi vložki ali različicami, kot sta Omaha ali Five-card Stud.
Programska oprema bi lahko delovala popolnoma avtomatizirano ali s človeškim operaterjem, ki bi izvajal odločitve stroja v ozadju, s čimer bi zmedel sisteme za zaznavanje botov na spletnih mestih. Za spletne turnirje, na katerih so organizatorji od tekmovalcev zahtevali, naj dokažejo, da so iz mesa in krvi, tako da posnamejo videoposnetek svoje igre, je bilo idealno imeti človeški obraz. Če so farmo partnerja odkrili in prepovedali, jo je ta lahko preprosto zaprl in začel znova z novimi računi.
Interni klepeti BF Corp., ki so pricurljali na ruski pokrski forum in Telegram, kažejo obseg operacije v tem obdobju, pa tudi stopnjo pretvarjanja, ki jo je izvajala. V prepisih približno 600 uporabnikov z vzdevki, kot sta Dallas in Zeon, so razpravljali o nadzorovanju računov v Kanadi, na Kitajskem, v Indiji, na Poljskem in Švedskem, za kar so uporabljali virtualna zasebna omrežja ali lokalne kartice SIM za prikrivanje resnične lokacije operaterjev. Nekdo z imenom Musicant je poročal, da poganja toliko botov, da so ti končali za istimi spletnimi mizami in igrali drug proti drugemu.
Številni od prvih partnerjev so bili ruski igralci pokra ali blogerji, ki so za BF Corp. izvedeli iz ustnih sporočil in so imeli spletno bazo oboževalcev, ki jim je zagotavljala stalno ponudbo čistih računov. Eden od njih je bil Feruellov sovražnik Vjačeslav Karpov. Njegova farma je bila dovolj velika, da ga je BF Corp. uvrstil med "vrhunske uporabnike", kot trdi nekdo, ki je videl interno zbirko podatkov skupine. Imel je dostop do možganov tudi med obračunom leta 2013 proti Feruellu, je potrdil drugi vir. Nekaj let kasneje, leta 2016, je Karpov objavil sporočilo PokerStarsove varnostne ekipe, da so ga vrgli s spletnega mesta zaradi uporabe prepovedane programske opreme. Obtožbo je označil za neumnost in dejal: "To je zame normalno. Sam uporabljam tako strategijo igre. Zapuščam požgano zemljo. Dokler ne osvojim vsega, se ne bom ustavil."
Pridobil sem kontaktne podatke Karpova in mu poslal sporočilo, da bom poročal o njegovi uporabi pokrskih botov in njegovih povezavah z BF Corp. Odgovoril je z vprašanjem: "Kako pogosto razmišljaš o samomoru?" Ko sem ga pozval h komentarju, me je obtožil, da sem nenaraven v pasjem položaju med seksom in nanizal nekaj vprašljivih pogledov na vlogo žensk v družbi, potem pa blokiral mojo številko. Podpisal se je z besedami: "Sin, ko sem bil star 16 let, sem za zajtrk jedel ljudi, kot si ti."
"Ko sem raziskoval, kaj so Rusi naredili, sem naletel na umazano skrivnost spletnega pokra: Vsi roboti niso nezaželeni."
BF Corp. je čez čas ugotovil, da je pretežko in prezamudno sodelovati neposredno s partnerji, kot je Karpov. Približno leta 2018 so se ustanovitelji odločili, da bodo svojo programsko opremo prodajali kot aplikacijo za računalnik ali pametni telefon, strankam pa prepustili, da se bodo odločile, kako bodo uporabljale tehnologijo. Ta strategija je pomenila, da skupini ni bilo treba porabljati sredstev za iskanje načinov, kako se izogniti odkrivanju na spletnih mestih, in bi lahko porabili več za razvoj osnovne umetne inteligence. Začelo se je novo zlato obdobje.
Nekateri partnerji so postali distributerji in razširili bote BF Corp. daleč naokoli. NZT Poker, imenovan po superinteligentni tabletki, ki jo lik Bradleyja Cooperja vzame v filmu Limitless, je imel svoji strani na Facebooku in Instagramu ter klepetalnice na WhatsApp in Telegramu. Njegovo spletno mesto v ruskem jeziku je trdilo, da ima 10 tisoč strank. »Nič več težkih odločitev ali stresne izgorelosti. Samo sledite zelenim namigom in zaslužite,« je zapisal na svojem kanalu na YouTubu. Programsko opremo NZT je glede na vir znotraj skupine Omsk dobavil BF Corp. (NZT na prošnje za komentar ni odgovoril.)
Rusi so še vedno kopali zlato, le da so zdaj prodajali lopate, kot so temu rekli v Sibiriji. Na vrhuncu skupine so s prodajo dostopa do svojega sistema zaslužili več kot 10 milijonov dolarjev letno, se je član BF Corp. pohvalil prijatelju v enem od pogovorov, ki so pricurljali na splet. Nekaj teh dobičkov je bilo porabljenih za eksperimentiranje z novimi, nepričakovanimi načini izkoriščanja umetne inteligence, tako znotraj kot zunaj pokrske industrije. Do zdaj so Sibirci pristopali k stranem za poker kot razbojniki, se skrivali v senci in plenili, kar so lahko. Kaj pa, če bi ponudili storitev, ki jo je industrija dejansko želela?
Ko sem raziskoval, kaj so naredili potem, sem naletel na umazano skrivnost spletnega pokra: niso vsi roboti nezaželeni, kot mi je pojasnil Alex Scott, predsednik podjetja, ki vodi World Poker Tour. Kupci sovražijo robote in ne bodo porabili denarja za igranje proti njim, je dejal. Toda vsi računi, vključno z boti, ustvarjajo prihodke. Spletna mesta za poker služijo denar z rakom, pri čemer od vsake igri vzamejo majhen odstotek pota. Čeprav imajo pravila, ki prepovedujejo bote, jih ne skrbi preveč, kdo zmaga in kako. Boti so uporabni tudi za neprekinjeno delovanje iger in zagotavljajo, čemur poznavalci pravijo likvidnost, saj se stranke raje pridružijo aktivnim mizam, kot da čakajo na praznih. »Ne morete voditi spletnega pokra brez likvidnosti, roboti pa to lahko zagotovijo,« je dejal Scott. Podjetja, za katera je delal, jih niso uporabljala, je opozoril, sumil pa je, da so jih manjše strani.
Ustanovitelji BF Corp. so zgodaj opazili priložnost, odprli pisarne v Novosibirsku in Sankt Peterburgu ter zaposlili strokovnjake za trženje za prodajo izdelka. Leta 2020 so ustanovili podjetje z imenom Deeplay. Njegovo poslanstvo je bilo, kot so objavili na svoji spletni strani, "zagotoviti udobno okolje za igralce iger". "Naši roboti uporabljajo različne strategije za ohranjanje ravnovesja v igri."
Deeplay je zaposlil na stotine programerjev in analitikov, od katerih nekateri ob zaposlitvi sploh niso vedeli, da je njihova glavna dejavnost poker. Pisarne podjetja so bile videti kot pisarne katerega koli drugega tehnološkega startupa, z masažnimi stoli in božičnimi zabavami z brezplačnimi narezki in vodko ter brez znakov igranja kart ali drugega dekorja na temo iger na srečo. Podjetje se ni predstavilo le kot podjetje za poker, ampak tudi kot ponudnik podatkovnih rešitev, ki jih poganja umetna inteligenca za vrsto poslovnih potreb. Od pol ducata nekdanjih uslužbencev Deeplaya, s katerimi sem govoril, je le eden vedel za njegov sibirski izvor.
Številne Deeplayeve stranke so bili pokrski klubi. Te zasebne igralnice, ki so razmeroma nov pojav v spletnem pokru, bi se lahko izognile pravnim prepovedim transakcij iger na srečo s prodajo žetonov ali zaračunavanjem članarine namesto neposrednega prevzema deleža dobička. Klubi so priljubljeni v jurisdikcijah z omejevalno zakonodajo o stavah, kot sta Kitajska in ZDA. Lahko jih ustanovi vsak z že pripravljeno programsko opremo, največji pa se po priljubljenosti kosajo z običajnimi spletnimi mesti za poker. Boti Deeplaya bi operaterjem klubov lahko pomagali pritegniti nove člane tako, da bi jim vedno zagotovili aktivne mize, ki bi se jim lahko pridružili. Podjetje je ponudilo tudi analizo iger in, ironično, varnost proti botom, da bi preprečili motnje.
Nekateri nekdanji zaposleni v Deeplayu so mi povedali, da so lahko, ko so njegovi boti delovali za mizami pokrskih klubov, služili denar na račun resničnih uporabnikov. Drugi so pripovedovali, da je raven spretnosti mogoče znižati, kar ljudem omogoči, da zmagajo ravno tolikokrat, da ostanejo za mizami dlje in porabijo več denarja. Deeplay bi potem prejel pristojbino za zagotavljanje te tehnologije ali dobil delež povečanega prihodka. Ni pa znano, ali je katera od Deeplayevih strank vedela, da posluje z vejo morda največje operacije goljufanja v zgodovini pokra.
Nisem mogel najti niti enega pokrskega kluba ali tradicionalne spletne strani, ki bi odkrito priznala, da vodi interne robote ali ima razmerje z Deeplayem. "To je zapleteno vprašanje," je odgovoril eden od direktorjev iger na srečo, ko sem ga vprašal, ali so likvidnostni boti etični. "Poznam druge platforme, ki uporabljajo robote." Enako vprašanje sem zastavil petim najboljšim pokrskim spletnim stranem. Vse so zanikale kakršno koli povezavo s tako prakso, zavrnile komentarje ali pa se niso odzvale. Na sporočila, poslana uradnim kanalom pri Deeplayu, pa nisem dobil odgovora.
Povprečen pokrski navdušenec danes ne more zares vedeti, ali je njegov spletni nasprotnik oseba ali stroj. Varnost iger ni nezmotljiva, tudi na velikih platformah ne. »To je oboroževalna tekma proti nekaterim zelo motiviranim posameznikom,« je PokerStars zapisal v objavi na blogu leta 2023. Na nedavnem turnirju z nagradnim skladom 12,5 milijona dolarjev, ki ga vodi Winning Poker Network, enota Americas Cardroom, je bil drugouvrščeni igralec diskvalificiran zaradi suma botanja. "Verjamem, da na spletu ni čiste igre," mi je povedal ruski strokovnjak Vitalij Lunkin.
"Moneymaker mi je sam dejal, da so umetna inteligenca in roboti velika grožnja industriji, ki jo je pomagal ustvariti."
Hkrati pa večina vrhunskih igralcev uporablja programsko opremo, da se naučijo igrati z učinkovitostjo robotov, v resničnem življenju in na spletu. Pri igri gre zdaj manj za psihologijo, spektakularne blefe ali klice, bolj pa za to, da nasprotnikom čim manj razkrijemo in ves čas pilimo odstotke. Stroji so nas naučili igrati boljši, a bolj dolgočasen poker.
Zaradi te nove realnosti sem razmišljal o robotih kot o virusu, ki napada telo spletnega pokra. Sčasoma se nekateri virusi razvijejo tako, da izgubijo svoje plenilske lastnosti, gostiteljeva biologija pa jih absorbira, ko se trajno vpletejo v njen genom. Morda je tako tudi pri pokru in bi se spletni igralci morali naučiti z boti živeti.
Morda pa so imeli leta 2019 prav analitiki Morgana Stanleyja, da igra počasi zamira. Nobenega dvoma ni, da je razcveta, ki ga je navdihnil Chris Moneymaker, konec. Promet je upadel, razen skoka med pandemijo covida 19, ko je polovica sveta obtičala doma. Moneymaker mi je sam dejal, da so umetna inteligenca in roboti velika grožnja za industrijo, ki jo je pomagal ustvariti. "Sčasoma bi lahko ubili ves svet spletnega pokra," je dejal.
V začetku tega leta, po mesecih, ki sem jih porabil za intervjuje z vsemi, povezanimi z BF Corp., Neom ali Deeplayem, ki sem jih lahko našel, se je v storitvi šifriranih sporočil, ki sem jo uporabljal, pojavil nov skupinski klepet. "Živijo, Kit. Slišali smo, da že nekaj časa iščete neo core ppl."
Imenovali so se Neo pokeraši in rekli, da so ustanovni člani. Razmišljali so o tem, da bi prekinili molk: "Odločili smo se, da je bolje, da se pogovarjamo, namesto da ostajamo v senci."
Po dolgotrajnih pogajanjih smo se dogovorili za srečanje v armenski prestolnici Erevan. Strinjal sem se, da ne bom objavil njihovih polnih imen. S tem bi ogrozili njihovo varnost v Rusiji, so dejali. Načrtovali so vrsto turističnih dejavnosti, da bi se lahko bolje spoznali, in jutro po mojem pristanku sta se ustavila dva terenca z zatemnjenimi stekli.
Nisem vedel, kaj naj pričakujem, toda zdelo se mi je, da jih bolj skrbim jaz in to, kako bi lahko moja zgodba vplivala nanje, kot pa mene zaradi njih. Tam je bil Aleks, Moskovčan z obrito glavo, z očali in v modnih oblačilih. Vova in Valentin sta bila oba iz Sibirije. Bili so prvotni člani študentskih pokrskih kolektivov v Omsku. Vova, ki je imel značilna povešena ramena človeka, ki veliko časa preživi pred računalnikom, je takrat študiral računovodstvo. Valentin, suh in trzajoč, je bil najbolj nadarjen igralec od trojice. Kot je rekel, je v mladosti lahko hkrati igral 17 spletnih iger in še vedno služil denar.
V iskanju mirnega kraja za intervju smo se odpeljali do vinograda v senci gore Ararat, katere vrh je bil kljub junijskemu soncu še vedno zasnežen. Tam so mi Aleks, Valentin in Vova pripovedovali o svojih pokrskih karierah in viziji prihodnosti, bodisi v angleščini bodisi ob Aleksovem tolmačenju.
BF Corp., Neo Poker Lab in Deeplay – vse to so oni, so potrdili, vse pa je nastalo okoli tehnologije, ki so jo ustvarili v Sibiriji. Od srca so se nasmejali, ko sem jim povedal drugo ime, ki sem ga slišal zanje – impertsy, ruski slengovski izraz za 'imperialiste'. To je zato, ker smo tako zrasli, je rekel Aleks. Menil je, da so ljudje, ki jih napadajo na internetnih forumih, najbrž zagrenjeni pokrski profesionalci, ki se ne morejo kosati z njihovimi boti. Podrobno so opisali vse, vključno s policijo, ki je vdrla v njihov dom v Omsku, svoj razvoj v storitveno podjetje, prodajo likvidnostnih botov in pristop do pokrskih klubov.
Po nekaj urah, v katerih so odgovarjali na moja vprašanja, so vsi trije Rusi prosili, naj jih pustim same v vinogradniški jedilnici. Iz notranjosti sem slišal povišane glasove. Potem so me poklicali nazaj in začeli improvizirano predstavitev s pomočjo bele table v sejni sobi, pri čemer so z markerjem narisali eno samo črto, ki je predstavljala njihov čas v pokru približno od leta 2004 do danes. Spletni poker je zgrajen na laži, je pojasnil Alex. Poimenoval ga je mit o Moneymakerju in rekel, da je nepričakovani uspeh računovodje iz Tennesseeja ustvaril zavajajoč vtis, da se lahko vsak, ki je dovolj spreten in ima srečo, povzpne na vrh.
V resnici pa je spletni poker darvinistično tekmovanje, so dejali. Imenovali so ga kralj hriba (King of the Hilll). Sibirci so bili v tem zelo dobri, pomagala jim je njihova tehnologija. Ogromna količina podatkov, ki so jih zbrali, jim je omogočila jasen vpogled v igro. Aleks je na tablo narisal še eno črto, poševno navzdol. Predstavljala je povprečno stopnjo zmage in posledično dobiček, ki bi ga lahko pričakoval izkušen igralec. Profesionalci in roboti, ki so jih pritegnili stalni tokovi denarja, ki je prihajal po začetku razcveta Moneymakerja, so preplavili igrišče in vsi so tekmovali, kdo bo vzel žetone isti omejeni skupini priložnostnih, nekvalificiranih igralcev. Črta pa je nakazovala, da je za vsakogar, tudi za sibirske farme botov, zdaj veliko teže trajnostno služiti denar.
Rusi so ugotovili, da je približno 80 odstotkov amaterskih igralcev 'zbolelo' zaradi izgube denarja in nikoli niso prišli do 1.000 odigranih iger.
Vova mi je pokazal mem, ki prikazuje tisto, kar je imenoval današnja povprečna spletna miza z enim priložnostnim igralcem, ki ga lačno opazuje pet profesionalcev. »King of the Hill ni dobra igra,« je dejal. Sprva so se odzvali s povečanjem obsega svojih operacij, najprej s partnerji, kot je Karpov, nato pa s programsko opremo, ki jo je mogoče naložiti – s prodajo lopat. Toda okoli leta 2018 so ustanovitelji skupine prišli do enakega zaključka kot leto pozneje analitiki Morgana Stanleyja. Tudi prodaja botov za likvidnost ni mogla spremeniti enačbe. Rusi so lahko videli, da se je približno 80 odstotkov amaterskih igralcev naveličalo izgubljanja denarja in nikoli niso prišli do 1.000 odigranih iger. Če igra ne bo izboljšala privabljanja in zadrževanja igralcev, je obsojena na propad, so dejali.
Aleks, Valentin in Vova so mi povedali, da nameravajo to spremeniti. Zato so se dogovorili za srečanje v Armeniji. Njihova skupina se je ukvarjala z modelom, osredotočenim na ljubiteljske igralce, na tistih 80 odstotkov, ki so bili pregnani. Namesto da bi jim zgolj jemali žetone, bi te igralce svetovni pokrski avtomat Omsk povezal z drugimi ljudmi s podobnimi veščinami. "Kot pokrski Tinder," se je pošalil Vova. Profesionalec proti profesionalcu. Amater proti amaterju. Pošteno tekmovanje. To je drugačen model prihodkov, ki ni odvisen od raka. "Ustvariti moramo novo igro," je rekel Aleks.
To je bila ambiciozna zamisel, zlasti od izdelovalcev botov. Bodo ljudje, ki jih preostala pokrska skupnost zmerja kot izgnance, res lahko rešili igro?
Tisti konec tedna smo skupaj preživeli veliko časa in se pogovarjali o življenju in pokru. Obiskali smo tudi podzemni samostan, vkopan v hribe zunaj Erevana. V notranjosti je pet armenskih žensk v vijoličastih oblačilih stalo v soju sončne svetlobe in prepevalo apostolske hvalnice, votlino je napolnilo s pretresljivim zvokom iz nekega drugega obdobja. Sibirca, željna kosila, sta se po nekaj minutah izmuznila, Aleks pa je bil videti resnično ganjen. Zaprl je oči in naslonil glavo na kamniti steber s križem.
Kasneje, v vinogradu, sem ga kar naravnost vprašal: "Ali ste lahko hkrati hudiči in angeli?" Aleks je zavzdihnil. "Imamo dobre namene," je dejal "hkrati pa smo v igri kapitalizma."
Pokrski podjetniki iz Omska še naprej prodajajo svoje lopate. Le malo jih zanima, kako se roboti uporabljajo ali kdo jih uporablja. Možgani, ki so jih zgradili, niso več samo za poker. Rekli so, da so programsko opremo prilagodili drugim izzivom, analizirajo bejzbol, kriket, fantazijske športe in finančne trge ter se učijo odkrivati vzorce, ki presegajo človeško razumevanje. V Sibiriji je celo skupina za raziskave in razvoj, ki se skuša dokopati do vseh možnosti igre s kartami remi, ki je postala priljubljena med spletnimi hazarderji.
Ko smo se poslavljali, je Aleks prinesel črno majico s kratkimi rokavi – hudomušno prikimavanje vsem tistim, ki so skupino videli kot uničevalce pokra. Na prednji strani je bilo natisnjeno »Slabi Rusi« s prečrtanim »Slabi«. Namesto tega so bile zgoraj razporejene črke »ODLIČNO«.
– Članek je nastal sodelovanju z Jakom Rudnickim in Katjo Svarovsko.
.webp){kind=icon}
