text size
Ko se s svojima najstniškima hčerkama pogovarjam o prihodnosti in karieri, ugotavljam, da govorimo v različnih jezikih. Odraščata v tehnološko najnaprednejšem obdobju v zgodovini planeta, uporabljata orodja, ki še pred enim letom niso obstajala, čez nekaj mesecev pa bodo ta že "starejši modeli"; medtem ko moj referenčni okvir še vedno izhaja iz izobraževanja kot stabilne forme: dokončaj šolo, pridobi znanje in nato gradi kariero. V luči dejstva, da se njihov svet spreminja hitro, skoraj intuitivno, in da mu komaj sledimo, se mi zdi, da se moja logika vse težje ujema z realnostjo trga dela in povpraševanja po novih kompetencah – kompetencah s področja umetne inteligence.