Vojske so infrastrukturo svojih nasprotnikov skozi tisočletja poskušale ohromiti z zastrupljanjem vodnjakov, požiganjem mostov ali, v zadnjem času, napadi na železnice, rafinerije in letališča. V vojni, ki se trenutno odvija na Bližnjem vzhodu, je na seznam tarč dodan še en objekt: podatkovni centri.
Med napadi z brezpilotnimi letali je v Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu nastala škoda na treh objektih, ki jih upravlja Amazon.com, Izrael in ZDA pa sta po podatkih neprofitne organizacije Holistic Resilience, ki kartira zračne napade, zadela vsaj dva podatkovna centra v Teheranu – eden od njiju je povezan z Islamsko revolucionarno gardo. "Napadi na takšne objekte lahko ohromijo banke, ohromijo vladne urade in ključne industrije," pravi Daniel Efrati, izvršni direktor izraelskega podjetja NED Data Centers, ki gradi utrjene podatkovne centre. "Že ena minuta prekinjenega delovanja lahko katerokoli organizacijo stane milijone."
Čeprav ni povsem gotovo, da je Iran namensko ciljal na objekte družbe Amazon, so računalniški obrati očitno postali strateški imperativ. Strežniške farme, ki shranjujejo podatke in zagotavljajo bistvene digitalne storitve, se pojmujejo kot potencialna vozlišča državne moči, in ne kot nevtralna komercialna sredstva. Obrambna tehnologija se pri nadzoru, usmerjanju brezpilotnih letal ter analizi video in satelitskih posnetkov v realnem času vse pogosteje zanaša na umetno inteligenco in storitve v oblaku. Odkar je Rusija pred štirimi leti sprožila svoj obsežni napad na Ukrajino, je svoje napade večkrat usmerila prav v informacijskotehnološko infrastrukturo. "Podatkovni centri so naravna tarča," pravi Henry Sutton, ustanovitelj trgovinske skupine Gulf Data Centre Association.
Ameriški tehnološki velikani so se v zadnjih letih množično zgrinjali v regijo Perzijskega zaliva, da bi izkoristili tamkajšnje obilje poceni energije in nepremičnin. Večina njihovega poslovanja poteka prek partnerstev z lokalnimi podjetji s podatkovnimi centri, zato ni vedno povsem jasno, katera podjetja so povezana z ameriškimi družbami. Od približno 230 podatkovnih centrov, ki so zgrajeni ali v razvoju v arabskih državah ob zalivu, jih je le peščica v celoti v lasti in pod upravljanjem ameriškega tehnološkega velikana Amazon, kot pravi raziskovalna družba DC Byte. Trije od teh centrov so bili žrtve napadov.
Tega, da so bili ti objekti uporabljeni za vojaške operacije, ni mogoče potrditi, a Amazon (skupaj z Googlom) ima z izraelsko vlado sklenjeno 1,2 milijarde dolarjev vredno pogodbo za zagotavljanje storitev v oblaku in umetne inteligence entitetam, med katerimi so tudi Izraelske obrambne sile. Zato Ed Galvin, ustanovitelj raziskovalne družbe DC Byte, meni, da ni naključje, da so napadi prizadeli le centre družbe Amazon. "Na AWS bi bilo lažje ciljati," pravi, "kot na druge ameriške tehnološke storitve, ki so v podatkovnih centrih lokalnih operaterjev."
Ameriška podjetja niso največji operaterji v regiji; ta naziv pripada družbi Khazna Data Center, ki jo je ustanovil državni premoženjski sklad Mubadala iz Abu Dabija in je povezan z družbo Microsoft, medtem ko je savdsko podjetje Center3, podružnica največjega telekomunikacijskega podjetja v kraljestvu, zgradilo skoraj polovico podatkovnih centrov v državi. Microsoft, Google in druga ameriška podjetja kapacitete podatkovnih centrov običajno najemajo od lokalnih operaterjev za zagotavljanje storitev v oblaku v regiji. Nekateri od njih imajo sklenjene pogodbe z ameriško vojsko, kar lahko na njihove partnerje pritegne nezaželeno pozornost.
Microsoft in Google zadeve nista želela komentirati. V družbi Amazon niso želeli komentirati napadov z brezpilotnimi letali, objavili pa so izjavo, v kateri strankam priporočajo, naj »izvršijo svoje načrtovane dejavnosti za obnovo po nesreči, obnovijo oddaljene varnostne kopije, shranjene v drugih regijah, in posodobijo svoje aplikacije«, ter tako zagotovijo, da njihovi podatki zaradi konflikta ne bodo ogroženi.
Zaradi grožnje vojnih napadov na več podatkovnih centrov hkrati morajo podjetja svoje strategije opredeliti na novo. Varovanje podatkovnih centrov običajno pomeni zaščito pred kibernetskimi napadi in zagotavljanje, da vsiljivci ne morejo vdreti vanje – ne pa obrambe pred raketami ali brezpilotnimi letali. In če preneha delovati en center, lahko dobro pripravljeni operaterji delovne obremenitve skorajda brez težav prenesejo na druge objekte (čeprav to ne drži vedno).
Poraja se tudi skrb, da bo konflikt privedel do zvišanj zavarovalnih premij ali stroškov varovanja objektov, vsaj v Zalivu. Konflikt ogroža tudi ambicije Savdske Arabije in Emiratov, da se uveljavita kot regionalni središči za storitve v oblaku in umetno inteligenco. "Podatkovnih centrov ne moreš skriti," pravi Noah Sylvia, analitik v britanski obrambni raziskovalno-svetovalni skupini RUSI. "Lahko pa jih zaščitiš z zračnimi obrambnimi sistemi."
- V sodelovanju z Mattom Dayem in Aaronom Clarkom.
.webp){kind=icon}
