Za vsako dobro poslovno idejo se najde investitor, ki je to idejo pripravljen tudi finančno podpreti. Poiskali smo družbe iz regije, ki so s svojimi idejami, produkti in storitvami ter poslovno vizijo pritegnile kapital najbolj zahtevnih investitorjev z vsega sveta in drugič zaporedoma sestavili seznam TOP 30 investicijskih magnetov regije Adria.
In kateri so največji magneti v regiji? To je hrvaška družba Rimac Group, ki je v zadnjih petih letih pritegnila 770 milijonov evrov zbranega kapitala. Na vrhu lestvice je poleg zlatega Rimca še eno hrvaško podjetje, srebrni Infobip s 300-milijonsko finančno injekcijo. Obe podjetji sodita med samoroge, saj obstaja prevladujoče mnenje, da tržna vrednost obeh presega milijardo evrov. Tretje mesto oziroma bron s 124,2 milijona evrov pripada podjetju srbskih korenin, HTEC Group, ki sodi med morebitne kandidate, da v naslednjih nekaj letih postane samorog.
Prva trojica je zbrala skupaj 1,2 milijarde evrov, kar je skoraj 60 odstotkov vseh zbranih sredstev trideseterice, ki so skupaj zbrale 2,1 milijarde evrov. To je 17 odstotkov več kot leta 2022, ko smo prvič pripravljali lestvico TOP 30 magnetov.
Preberi še
Kako so Švedi opustili kajenje z žvečenjem tobaka
Razprava o tem, ali je tobak za uporabo v ustih (snus) simptom ali vzrok za opustitev kajenja v državi, je zelo burna.
22.04.2024
Ali smem zaposliti svojo simpatijo?
Obstaja razlika med privlačnostjo in obsesivno ljubeznijo.
12.04.2024
Kdaj vam bo robot skuhal večerjo in posesal stanovanje
Humanoidni roboti so večinoma še v fazi prototipov, vendar podjetja menijo, da ne več dolgo.
09.04.2024
Bitcoin raste, vendar je prihodnost denarja drugje
Na pohodu je nova digitalna zlata mrzlica v Braziliji, ki je celo bolj zanimiva od bitcoina. Kaj se dogaja?
05.04.2024
9 otokov na Jadranu išče novega lastnika
Prihaja poletje. Nekateri razmišljajo o lastnem vikendu na morju. Toda kaj bi rekli, če vam povemo, da imate lahko kar svoj otok?
28.03.2024
Kar sedem podjetij na lestvici je v zadnjih petih letih prejelo več kot 100-milijonsko finančno injekcijo.
Kako smo sestavili lestvico TOP 30?
Predem se zakopljemo v zgodbe naših magnetov, najprej pojasnimo, kako smo zbrali podatke o prejetih investicijah. Osnova za naše raziskovanje je bila baza Crunchbase, ki velja za eno največjih, zavedamo pa se, da ni popolna, zato smo si pomagali tudi s podatki ponudnika DealRoom in lastnimi informacijami ter podatki podjetij. Na lestvici ni podjetij, katerih financiranja niso bila javno razkrita. V nekaterih primerih namreč to ni javen podatek. V drugih primerih, kot je slovenska družba Acies Bio, smo višino kapitalske investicije lahko razbrali iz finančnih izkazov. "Žal veliko informacij ni javnih in jih ne moremo deliti z vami," nam je odgovoril soustanovitelj in direktor Štefan Fujs iz Acies Bio, ki ponuja celovite rešitve v mikrobni tehnologiji.
Da smo lahko sestavili lestvico TOP 30, smo s pomočjo analitikov podjetja Capital Genetics morali prečesati podatke o investicijskih krogihveč kot 770 podjetij. Ker je lestvica dinamična in zajame družbe, ki so najbolj aktivne pri pridobivanju kapitala, smo se osredotočili na investicije, ki so jih zagonska in scaleup podjetja prejela v zadnjih petih letih. Izpadli so torej tisti, ki so prejeli investicije pred letom 2020. To je tudi posebnost naše lestvice, saj gledamo trenutno stanje trga, ne pa nekaj, kar se je zgodilo v daljni preteklosti.
Da je imelo vse skupaj isti imenovalec, smo morali vse neevrske investicije pretvoriti v evrske zneske po srednjem tečaju Evropske centralne banke (ECB), ki je veljal na dan objave informacije o zaključenem financiranju. Na lestvici so podjetja, ki so v seštevku prejela največ sredstev od skladov tveganega in zasebnega kapitala (venture in private equity funds) ter drugih investitorjev, kot so angelski investitorji ali posamezna podjetja. Dolžniškega financiranja in nepovratnih sredstev nismo upoštevali. Primer: hrvaški Project 3 Mobility je denimo prejel 100 milijonov evrov investicij, poleg tega pa še 179,5 milijona evrov nepovratnih sredstev Evropske komisije; zadnjega zneska pri seštevku nismo upoštevali. Podobno je tudi v primeru Infobipa, ki se je leta 2021 financiral s 500-milijonskim dolgom. Torej, pod črto smo upoštevali samo lastniški in lastniški kvazikapital, ki sestavljata dolgoročno bazo financiranja podjetij.
Korenine doma, sedež podjetja v tujini
Na lestvici TOP 30 so tudi družbe, ki imajo sedeže v tujini, v ZDA, na Irskem, v Veliki Britaniji … a ustanovitelji prihajajo iz naše regije ter imajo praviloma tu tudi hčerinske družbe. Razlogov za ustanovitev družbe zunaj meja naše regije je več. Najpogostejši je, da je iz tujine lažje poslovati, kar velja predvsem za anglosaksonsški zakonodajni okvir, ki omogoča večslojno kapitalsko bazo podjetja. To pomeni več razredov lastniškega kapitala z različnimi pravicami (prednostni in navadni kapital).
Nekateri se selijo v tujino, ker je tam zaradi bolj predvidljivega pravnega okvira enostavneje zbrati finančna sredstva kot iz regije Adria. Lep primer, da to vedno ne drži, je 13 podjetij z lestvice TOP 30, ki so ostala doma, kot so hrvaške družbe Rimac Group, Gideon, Project 3 Mobility in srbske Tenderly, Quantox Technology, Seven Bridges. Čeprav so locirane lokalno, pa je struktura njihovih investitorjev precej globalna. Pri nekaterih podjetij bi se lahko celo vnel regionalni spor, saj nismo vedeli, kateri državi pripisati podjetje, kajti ustanovitelji prihajajo od vsepovsod. Tak primer je HYCU, katerega soustanovitelj je makedonskega rodu, živi in dela pa v Sloveniji; prav tako je bila družba ustanovljena v Sloveniji, v Srbiji pa imajo podjetje z več kot sto zaposlenimi.
Po znesku in številu zmagovalci Hrvati
Na lestvici TOP 30 je 12 hrvaških družb, ki so v zadnjih petih letih skupaj zbrale 1,54 milijarde evrov, kar je 73 odstotkov vsega zbranega kapitala trideseterice. Največ kapitala sta, kot že omenjeno, zbrali družbi Rimac in Infobip, in sicer skupaj 1,1 milijarde evrov, kar je polovica celotnega zbranega zneska na lestvici TOP 30.
Sedmerica srbskih družb je skupaj zbrala 239 milijona evrov, devet slovenskih družb pa 319 milijonov. Na lestvici je samo eno podjetje iz Bosne in Hercegovine, in sicer na repu lestvice, podjetje Rolla, iz Severne Makedonije se med TOP 30 za zdaj ni uspelo uvrstiti nobenemu podjetju. Pa vendar so na lestvici tudi makedonski soustanovitelji, kot je Goran Garevski iz podjetja HYCU.
Pametne ptičje hišice, roboti, oddajanje čolnov, fitnes aplikacije
S čim se ukvarjajo regionalni magneti? Podjetja lahko uvrstimo v različne panoge. Največ oziroma večina jih deluje v panogi informacijske tehnologije (IT) in so usmerjena v razvoj programske opreme. Nekatera pa štrlijo iz povprečja. Tako je na primer slovensko podjetje Bird Buddy, ki ponuja pametno ptičjo krmilnico s prvovrstno digitalno izkušnjo spremljanja dogajanja v njej prek mobilne aplikacije.
Enega najbolj vročih segmentov robotike, in sicer področje avtomatizacije v logistiki, zastopajo avtonomni roboti hrvaškega podjetja Gideon, ki lahko prenašajo skoraj tono težak tovor. Matematične zagate učencev in dijakov na inovativen rešuje aplikacija hrvaškega podjetja Photomath, ki ga je lani spomladi prevzel Google, po neuradnih ocenah za okoli pol milijarde evrov. Zanimivo je tudi hrvaško podjetje Zizoo, ki ponuja platformo za oddajanje čolnov, pa recimo mostarsko podjetje Rolla, ki omogoča spremljanje napredka pri fitnesu.
Zagotovo na visokem šestem mestu v množici IT-podjetij izstopa slovensko podjetje Kraftpal, ki se ukvarja s proizvodnjo ultralahkih palet. Na lestvici je tudi podjetje, povezano s kriptosvetom, in sicer srbski Tenderly, platforma, ki razvijalcem programske opreme v okviru ekosistema Ethereum omogoča spremljanje in testiranje decentraliziranih aplikacij. Zanimiv je prav tako Index Health s področja telemedicine, ki omogoča bolj personalizirano zdravljenje različnih bolezni. Osredotočajo pa se na bolezni srca in ožilja, diabetes, hormonske in avtoimunske bolezni …
Samorogi
Regija Adria je za naše magnete premajhna. Ko pogledamo seznam TOP 30, vidimo, da so vsa podjetja usmerjena na globalni trg. Poudarjajo tudi, da iščejo vlagatelje, ki so globalni, dobro povezani, specialisti za njihovo nišo. Le tako se lahko gradi samoroge. Medtem ko se regija lahko pohvali z najmanj dvema – Rimac Group in Infobip – pa je na našem seznamu kandidatov za samoroge še vsaj šest podjetij, ki so v zadnjih petih letih zbrala več kot 50 milijonov evrov kapitala. Ocenjujemo namreč, da se je pripisana vrednost kapitala podjetja v zadnjih rundah financiranja, večinoma seriji B in C, gibala med četrt in pol milijarde evrov.
Med kandidate za samoroge spdajo štiri podjetja, ki so rast financirala predvsem s pomočjo tveganega kapitala (HYCU, Cognism, Project 3 Mobility in Fonoa) ter dva, ki sta vstopila v partnerstvo s skladi zasebnega kapitala (HTEC Group in KraftPal). Prednost med imenovanimi dajemo prvim štirim kandidatom, saj pristop k skaliranju s pomočjo tveganega kapitala praviloma pomeni hitrejšo rast v enakem obdobju kot v primeru zasebnega kapitala. Prav tako obstaja pri teh štirih primerih zelo velika verjetnost, da bodo najpozneje v letu ali dveh zbrali nove runde financiranja (v večini seriji C in D), kar lahko potrdi naše domneve.
Kakšni so načrti TOP 30 magnetov?
Pri najboljših regionalnih podjetjih smo preverili, kaj so s prejetimi investicijami storili in ali se bodo kmalu odločili za nov krog zbiranja kapitala. Izpostavljamo le nekaj zgodb startupov in scaleupov.
Rimac: 'Končni cilj je IPO!'
Največ lastniškega kapitala je v zadnjih petih letih pritegnil Rimac Group, hrvaški proizvajalec električnih vozil in razvijalec ta hip ene od najnaprednejših tehnologij za elektrifikacijo mobilnosti na svetu. Podjetje je v investicijskih krogih, ki so se zvrstile v zadnjih nekaj letih, zbralo več kot 800 milijonov evrov, na lestvici pa smo zajeli samo petletno obdobje, ki vključuje 770 milijonov investicij. Garažno podjetje, ki ga je leta 2009 ustanovil Mate Rimac, je največjo kapitalsko injekcijo doslej prejelo maja 2022, ko je zbralo 500 milijonov evrov. Glavni investitorji v tej rundi financiranja so bili investicijska banka Goldman Sachs, največji sklad tveganega kapitala na svetu Softbank Vison Fund ter Investindustrial. Med investitorji, pa tudi drugi proizvajalci avtomobilov, na primer Hyundai Motor Company in Porsche.
"Tako zbrana sredstva se uporabljajo za vlaganja v razvojno-raziskovalne dejavnosti, industrializacijo in povečanje proizvodnih zmogljivosti, kot so gradnja kampusa, povečanje števila zaposlenih in profesionalnega podjetja in procesov na vseh ravneh, financiranje obratnih sredstev," so nam našteli v podjetju. Dvestomilijonski kampus bo vključeval raziskovalni center, testno stezo, muzej, trgovine z oblačili, športnorekreacijske prostore, celo vrtec, so mediji pisali že leta 2021.
V podjetju imajo ambiciozne načrte, zato v prihodnje načrtuje zbiranje dodatnih sredstev od vlagateljev. "Cilj pa je uvrstitev družbe na eno od mednarodnih borz, torej javna ponudba delnic [initial public offering – IPO] na kapitalskem trgu," pojasnijo v družbi.
"Za borzo še ni pravi čas," pa je lani avgusta povedal Mate Rimac za Bloomberg Adria. "Trenutno me ne zanimajo tečaji delnic, bolj me zanima, kje bo moje podjetje čez nekaj let, kaj bomo lahko dosegli in presegli. Prišel bo čas za vstop na borzo, a smo trenutno finančno precej dobro pokriti."
Infobip na lestvici najinovativnejših na svetu, tudi IPO
Z več stomilijonskim "zaostankom" Rimcu sledi globalni ponudnik večkanalne komunikacijske tehnologije Infobip, ki je v zadnjih petih letih glede na javne objave družbe zbral 300 milijonov evrov lastniškega kapitala od družbe zasebnega kapitala One Equity Partners, ki je izšla iz nedrja največje svetovne investicijske banke, ameriške JP Morgan Chase. Marca letos se je Infobip kot prvo hrvaško podjetje uvrstil na lestvico najbolj inovativnih podjetij na svetu, ki jo pripravlja ameriška revija Fast Company.
Družba je formalno registrirana v Združenem kraljestvu, znanje, korenine in ustanovitelji podjetja – Izabel Jelenić, Roberto Kutić in Silvio Kutić, pa prihajajo iz Hrvaške, kjer je v istrskem Vodnjanu tudi dejanski sedež družbe.
V letu 2021 je Infobip ob svetovalni podpori ameriške investicijske banke Morgan Stanley uspešno pridobil tudi 500 milijonov dolarjev dolžniškega financiranja, ki so mu ga zagotovili skladi v upravljanju ameriških družb Ares Management Corporation in Blackrock, ki spadata v elito globalnega upravljanja premoženja. Tako si je istrsko podjetje zagotovilo financiranje pospešene rasti, ki jo dosega tudi s prevzemi, saj so zgolj lani prevzeli tri podjetja.
Ob tovrstni hitri rasti ni nobena skrivnost, da je naslednji strateški mejnik uspešna prva izdaja delnic (IPO) na ameriškem kapitalskem trgu. "To je ena naših glavnih prioritet in logičen korak v smeri pridobitve kapitala za nadaljnjo rast," je za Bloomberg že leta 2022 komentiral prvi mož podjetja Silvio Kutić.
HTEC Group z regionalnimi prevzemi
Srbi lahko svojega najbolj uspešnega predstavnika najdejo na visokem tretjem mestu z investicijo v vrednosti 124 milijonov evrov. Gre za hitrorastoče podjetje za razvoj informacijskih tehnologij in tehnološko svetovanje HTEC Group. Sedež ima v Silicijevi dolini, ustanovljeno pa je bilo v Srbiji leta 2008. Letos februarja smo pri Bloomberg Adria pisali, da HTEC Group nadaljuje prevzeme regionalnih IT-podjetij, na zadnje je šlo za prevzem družbe Syrmia iz Beograda.
Ekipi HTEC se bo pridružilo 250 vrhunskih inženirjev, dodajajo, od tega jih je več kot 50 v BiH, z izkušnjami na različnih področjih in osredotočenostjo na vgrajeno programsko opremo, strojno učenje ter razvoj naprednih tehnologij v avtomobilski industriji.
Spomnimo, HTEC je leta 2021 prevzel ameriško podjetje Momentum Design Lab, leta 2022 pa še podjetji Mistral Technologies in WaySeven iz BiH.
Pravo regionalno podjetje HYCU – le komu pripada?
Zanimiva je tudi zgodba visokotehnološkega mednarodnega podjetja za zaščito in shranjevanje podatkov v oblaku HYCU, ki je s 123 milijoni evrov zbranega lastniškega kapitala na četrtem mestu. Pri tem podjetju bi se lahko vnel "regionalni spor" med uredništvi Bloomberg Adria, če bi ga želeli uvrstiti v katero od držav regije. Podjetje, rojeno v Sloveniji in registrirano v ZDA, je nastalo kot tako imenovani spin off oziroma odcepljeno podjetje srbskega podjetja Comtrade. Ena od dveh ključnih oseb in soustanovitelj podjetja je Makedonec Goran Garevski, ki živi in dela v Sloveniji ter deluje v vlogi tehnološkega direktorja, sicer pa je med ustanovitelji tudi Simon Taylor, ki je trenutno tudi direktor družbe. V zelo kratkem času od ustanovitve junija 2017 je podjetje pridobilo več kot tisoč strank v več kot 30 državah. Aprila 2018 se je HYCU preoblikoval iz majhnega startupa v samofinancirajočo organizacijo z več kot 200 zaposlenimi po vsem svetu.
Marca 2021 je HYCU napovedal prvi krog financiranja serije A (takrat so vlagatelji prvič postavili neko fiksno vrednotenje v kontekstu zbiranja kapitala), s katerim je zbral 87,5 milijona dolarjev (74,5 milijona takratnih evrov) kapitala. Eden večjih skladov Bain Capital Ventures in Acrev Capital sta glavna vlagatelja. Junija 2022 je HYCU dodal Cisco in Atlassian kot strateška vlagatelja po krogu financiranja serije B, v katerem je zbral 53 milijonov dolarjev (49 milijonov takratnih evrov) kapitala, s čimer se je njegovo skupno zunanje financiranje povzpelo na več kot 140 milijonov dolarjev (124 milijonov evrov). Po informacijah, objavljenih na spletni strani družbe, bo pridobljeni kapital namenjen vlaganju v nadaljnji razvoj družbe in odpiranju poti prvi javni ponudbi delnic v prihodnje.
HYCU je v začetku aprila letos prejel nagrado Google Cloud technology partner of the year 2024 za podporo pri varnostnem kopiranju.
Cognism na dobri poti do samoroga
S 115,9 milijona evrov je na petem mestu podjetje Cognism, tehnološka platforma za avtomatizacijo marketinga in pospeševanje prodaje. Podjetje je sicer registrirano v Združenem kraljestvu, med ustanovitelji je tudi zadrski programer Stjepan Buljat. Družba je januarja 2022 prestopila v tako imenovani scaleup elito regije Adria s 64 milijoni funtov (77 milijoni evrov) težko serijo financiranja C, ki pa je bila tudi njihova zadnja runda zbiranja denarja.
"Sredstva smo porabili za širitev poslovanja na trgih, kjer smo prisotni, torej v Veliki Britaniji, ZDA in delu Evrope, naložbe v razvojno-raziskovalni oddelek ter izboljšanje tehnološke infrastrukture," nam je naštel Stjepan Buljat.
Kdaj bo na vrsti nova runda zbiranja sredstev? "Razmišljamo o možnostih novega investicijskega kroga s poudarkom na širitvi poslovanja in intenziviranju vlaganj v raziskave in razvoj. Nismo pa še natančno opredelili višine zneska kroga oziroma vrste vlagateljev, s katerimi bi sodelovali. Trenutno analiziramo različne priložnosti in strategije, da bi zagotovili najboljši pristop za nadaljnjo rast in razvoj podjetja."
"Cognism je naša najuspešnejša naložba," se je pohvalil Jure Mikuž, partner družbe South Central Ventures, ki upravlja enega največjih skladov v regiji. "V času investicije v Cognism leta 2016 je bila družba ovrednotena v razponu od treh do štirih milijonov dolarjev, medtem ko so lani v rundi financiranja dosegli vrednotenje skoraj pol milijarde dolarjev," pojasni Mikuž. Družbe, ki v rundi B zberejo večje zneske, so praviloma nekje na pol poti do samoroga. To kaže, da podjetja potrebujejo čas, da se razvijejo, in da morajo biti tudi investitorji potrpežljivi.
Kraftpal – prvo slovensko podjetje s stomilijonsko naložbo
Na šestem mestu je s 108,3 milijona evrov zbranega kapitala podjetje, ki bi ga lahko uvrstili med slovenska, čeprav ima uradno sedež v Združenem kraljestvu – Kraftpal. V nasprotju z večino prej omenjenih podjetij, ki večinoma delujejo v panogi informacijske tehnologije, to proizvaja palete iz valovitega kartona. Ustanovitelj je Mariborčan Gregor Brajović, podjetje pa ima v Sloveniji tudi oddelek za raziskave in razvoj ter skladišče. To je največja investicija v slovensko podjetje doslej, vanj pa je vložil kalifornijski sklad tveganega kapitala Pasaca Capital, ki vlaga v podjetja s potencialom disrupcije industrijskih panog.
"Kraftpalova kartonska paleta je 80 odstotkov lažja od navadne lesene in ima enako nosilnost. Glede na težo ima za 80 odstotkov manjši ogljični odtis kot lesena paleta v transportu," je za Bloomberg Adria julija 2022 povedal prvi mož Kraftpala.
"Lesena paleta tehta 25 kilogramov, medtem ko Kraftpalova paleta tehta 4,5 kilograma, kar je manj kot polna vrečka živil," primerja Brajović. "Leseno paleto je težko reciklirati in ima velik negativen finančni učinek, medtem ko lahko našo paleto po uporabi odvržete med papir, saj je tudi lepilo narejeno na naravni osnovi." S tem pa se zmanjša tudi možnost poškodb.
Možnosti za razvoj in širitev je veliko, saj trg trenutno skoraj v celoti temelji na uporabi lesa. "Trenutni delež kartonskih palet na trgu je skoraj ničen, manjši od dveh odstotkov," zaključuje Brajović. Izjave družbe do zaključka redakcije nismo prejeli.
Project 3 Mobility do stomilijonske injekcije
Na sedmem mestu TOP 30 magnetov je hrvaško podjetje Project 3 Mobility, ki razvija nov ekosistem urbane elektromobilnosti. Februarja letos so zaključili investicijski krog serije A, s katerim so dosedanje financiranje zasebnih investitorjev zaokrožili na sto milijonov evrov.
Med investitorji so ugledna imena iz tega sveta, kot je Public Investment Fund (PIF) iz Savdske Arabije. Zanje je bila to prva investicija na Hrvaškem. V družbo so vstopili prek investicijske družbe Tasaru Mobility Investments, ki vlaga v pametne in trajnostne rešitve mobilnosti. Med investitorje so se v preteklih rundah zapisali še južnokorejski proizvajalec avtomobilov Kia, bolgarsko programsko podjetje SiteGround, Rimac Group, katarsko podjetje Elaf Auto in drugi.
"Z zaključkom investicijskega kroga v tem trenutku smo zelo zadovoljni," je povedal Marko Pejković, glavni izvršni direktor in ustanovitelj Project 3 Mobility. Ob tem dodaja, da jim je to uspelo kljub zahtevnim razmeram za zagonska podjetja. Poudaril je tudi, da je delež zasebnih investitorjev večji od do zdaj izplačanih nepovratnih sredstev EU v vrednosti 89 milijonov evrov. "Projekt bo prinesel pomembne koristi Hrvaški, predvsem zagon tovarne za velikoserijsko proizvodnjo avtonomnih električnih vozil pa tudi sodelovanje s hrvaško akademsko skupnostjo," je prepričan Pejković.
"Po zaključku investicijskega kroga že razmišljamo o privabljanju novega zasebnega kapitala v naslednjih dveh letih po fazah izvedbe projekta," pravi. "Zbrana sredstva bodo namenjena nadaljevanju razvoja projektov, gradnji specializirane infrastrukture in dodatnemu povečanju ekipe," zaključuje.
Fonoa – nad davčni glavobol s tehnologijo
Hrvaška družba Fonoa je razvila platformo v oblaku za avtomatizacijo davčnih obračunov na globalni ravni. Sedež ima na Irskem, v zadnjih petih letih pa je zbrala 80,8 milijona evrov kapitala. Tako se je uvrstila na osmo mesto naše lestvice.
"V zadnjem investicijskem krogu leta 2022 smo zbrali 60 milijonov dolarjev od vlagateljev, med katerimi so tudi zveneča imena, kot so Coatue Management in Dawn Capital ter Index Ventures, Omers Ventures, 9Yards in Moving Capital," našteva Davor Tremac, glavni izvršni direktor in ustanovitelj Fonoe. "Zdaj imamo zagotovljenega dovolj kapitala za širitev," še pove.
Zbrana sredstva tako kot preostala podjetja vlagajo v produkt, ljudi, širitev poslovanja na obstoječih in novih trgih, odpiranje pisarn. "Zahvaljujoč naložbam, imamo zdaj 120 zaposlenih v približno 20 državah v pisarnah v Zagrebu, Dublinu, Londonu in Atlanti," našteva.
Ob tem dodaja, da imajo zaradi globalne prisotnosti priložnost sodelovati z največjimi svetovnimi podjetji, kot so Spotify, Uber, Zoom, Booking.com, Bolt, Dell, Lenovo, Glovo, Netflix, Intuit in DoorDash.
GenePlanet: 'Investicije še nismo porabili'
"Prejeta investicija še ni bila porabljena," so nam povedali v slovenski družbi GenePlanet, ki je po podatkih Crunchbase sredi poletja 2023 prejela 20-milijonsko finančno injekcijo, pred tem pa še leta 2018 dvakrat po deset milijonsko. Podjetje se ukvarja s preventivnim genetskim testiranjem in velja za enega vodilnih evropskih ponudnikov. Povedali so nam, da porabo investicije načrtujejo v treh segmentih. Prvi so razvoj in raziskave na področju genetskega testiranja, ki temelji na sekvenciranju celotnega genoma, ter integracija umetne inteligence v platformo Health Intelligence. Kot drugi segment navajajo širitev na dodatne trge, v petih letih želijo biti prisotni na kar 50. Tretji so akvizicije lokalnih ali regijskih podjetij s sorodnih področij.
V prihodnjih letih načrtujejo investicijsko serijo C, s katero želijo privabiti predvsem globalne vlagatelje. Zadnjo rundo financiranja je vodil bolgarski sklad BlackPeak Capital, med vlagatelji pa so še nemško biotehnološko podjetje Darwin, slovenski koncern Kolektor in eden njegovih lastnikov, holding FMR, ter nemški Designed Impact Ventures.
Podjetje GenePlanet se je leta 2022 znašlo tudi v preiskavi zaradi nabave respiratorjev v času koronakrize.
Quantox Technology: 'Žal smo investicijo prejeli v času krize'
Srbsko podjetje, ki se ukvarja s storitvami na področju razvoja IT-produktov v oblaku Quantox Technology, je konec leta 2022 prejelo 20-milijonsko investicijo in se s tem uvrstilo na 14. mesto TOP 30 magnetov. Toda podjetniki morajo očitno zelo natančno spremljati trende na trgu kapitala. "Na žalost smo investicijo dobili v času vsesplošne krize, zato smo od šestih milijonov, ki sem jih prejel kot ustanovitelj, namenili plačilu odvetnikov v prevzemnem postopku, svetovalcev, davkov in še česa," izpostavlja Vuk Popović.
Spomnimo, konec leta 2022 in 2023 se je že čutilo ohlajanje delov gospodarstva, zato se je zmanjšalo povpraševanje za razvoj IT-rešitev. Pri tem je Popović zelo natančno razdelil znesek, ki so ga prejeli: "Od šestih milijonov smo približno 4,5 milijona vrnili podjetju, da bi sploh preživeli, saj nismo pravočasno odpustili več kot 170 ljudi – številne smo obdržali na tako imenovani klopi sedem, osem, celo devet mesecev. Od preostalih 14 milijonov, ki so predvideni za prevzeme, smo še 1,8 milijona evrov porabili za stabilizacijo poslovanja."
Popović je vseeno optimističen in pravi, da zdaj čakajo, da se razmere na trgu stabilizirajo in izboljšajo, da bodo lažje našli priložnosti za nadaljnje prevzeme. "V tem trenutku je namreč zelo preprosto kupiti problem," poudarja.
Čeprav lahko podjetja naletijo na težave, pa je ključno, da imajo vedno odprta vrata: "Vsaj en sestanek na teden imamo s potencialnimi investitorji. Nismo na trgu, ampak aktivno iščemo in se pogovarjamo." Potencialno jih zanima tako imenovani smart money, torej vlagatelji, ki jim lahko odprejo nova vrata, pomagajo pri prodaji in tako dalje. Podjetje pa je še pred prejeto finančno injekcijo raslo s prevzemi, saj so prevzeli srbski podjetji Bstorm in Crowded Room Studio in makedonsko družbo Devsy.
Mesi Medical: Obseg poslovanja se bo povečal do štirikrat
Na 16. mestu lestvice TOP 30 je slovensko podjetje Mesi Medical, ki je lani zbralo 18 milijonov evrov od nemškega sklada zasebnega kapitala SHS Capital, ki investira v hitrorastoča evropska podjetja v zdravstveni panogi. "Kapital za rast smo namenili širitvi poslovanja, pridobivanju novih strank ter nadaljnjemu razvoju produktov," so povedali.
Trenutno ne načrtujejo novega kroga zbiranja investicij, saj že razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi. V podjetju pravijo, da je njihov cilj doseči naslednjo fazo rasti, pri čemer pričakujejo, da se bo obseg podjetja povečal za tri do štirikrat v naslednjih štirih do šestih letih.
"Za nas je ključno, da je investitor zanesljiv partner, ne glede na to, ali je lokalni ali globalni," so nam v pisnem odgovoru sporočili iz podjetja.
Devtech pred novim krogom, raste tudi s prevzemi
Podjetje za digitalne inovacije Devtech, ki ima korenine v Srbiji, je leta 2022 zbralo 12,25 milijona evrov sredstev od londonskega sklada Claret Capital Partners. Sredstva bo uporabilo za pospešitev rasti na ključnih trgih po vsem svetu in razširitev zmogljivosti celovitih rešitev za digitalne inovacije za največja podjetja. Istega leta je Devtech izvedel tudi prevzem podjetja Saturized, eno od vodilnih regionalnih digitalnih kreativnih agencij.
"To nam je omogočilo, da postanemo ponudnik bolj celostnih rešitev (end to-end) na področju digitalnih inovacij. Še naprej smo se širili na trge v Severni Ameriki in Evropi, pri čemer smo se osredotočili na rast poslovanja in povečevanja tržnega deleža," nam je povedal ustanovitelj in direktor Milovan Milić. Ob tem dodaja, da se je njihova strategija rasti "gradi in kupi" v praksi izkazala za uspešno, zato še naprej razmišljajo o priložnostih za strateške združitve in prevzeme.
To pa ne pomeni, da niso aktivni na področju pridobivanja novega kapitala investitorjev. "V letu 2024 si bomo prizadevali zbrati dodaten kapital," pravi Milić. Vidi precej priložnosti, ko gre za digitalne inovacije in uporabo umetne inteligence, sploh na trgih, kjer so prisotni. Kar zadeva profil vlagateljev, so osredotočeni na institucionalne sklade, ki imajo izkušnje v podpori IT-podjetjem.
Genialis v nov krog, znesek še ni znan
"Zamislili smo si, da bi šli naslednje leto po svež kapital. Velikost kroga runde je treba še določiti, vendar Genialis po zasnovi ostaja globalno podjetje," pravi ustanovitelj in direktor tega biotehnološkega podjetja Rafael Rosengarten. Podjetje, ki z algoritmi strojnega učenja išče rešitve v razvoju zdravil in diagnostiki, je lani marca zbralo 12 milijonov evrov v seriji A, ki sta jo vodila švicarski sklad tveganega kapitala Debiopharm in tajvanski Taiwania Capital.
Svež kapital je bil namenjen širitvi ekipe, krepitvi vodstva in trženju produkta, so lani povedali v intervjuju za Bloomberg Adira ter v šali pristavili, da sicer tudi čoln in vila na Hrvaškem zvenita mamljivo.
"Sredstva bomo še naprej uporabljali za razširitev portfelja izdelkov biomarkerjev in vlaganje v komercialno rast," nam je tokrat povedal Rosengarten. "Pogovarjali se bomo z vizionarskimi vlagatelji, ki delujejo na stičišču tehnologije [kot je strojno učenje] in znanosti o življenju ter močno verjamejo v prihodnost natančne medicine," je še dodal.
Wonder Dynamics – znan igralec med solastniki
V Los Angelesu si v tako imenovani digitalni zabavi (digital entertaiment) utira pot srbsko-ameriško podjetje Wonder Dynamics. Razvijajo orodje na osnovi umetne inteligence za ustvarjanje elementov vizualnih učinkov in računalniške grafike v filmski industriji. Med soustanovitelji te družbe je poleg srbskega strokovnjaka za vizualne učinke Nikole Todorovića tudi igralec iz filma Igralec št. 1 (Ready Player One) Tye Sheridan.
V zadnjih petih letih jim je uspelo zbrati dobrih deset milijonov investicij, kar jih je uvrstilo na 22. mesto naše lestvice. "Uspelo nam je zaposliti vrhunske talente in močno povečati ekipo z manj kot 20 na 70 ljudi. Večino sredstev, ki smo jih prejeli od investitorjev, smo vložili v raziskave in razvoj. Glede na dinamično naravo umetne inteligence smo bili izjemno osredotočeni na izdelke in inovacije," nam je povedal Nikola Todorović.
Glede na to, da delujejo v zelo vroči panogi, nas je zanimalo, ali se bodo v kratkem odločili za novo rundo zbiranja sredstev. "Trenutno se ne ukvarjamo z iskanjem investitorjev," odgovarja Todorović. Seveda pa te možnosti v prihodnosti ne izključuje.
"Vedno iščemo prepoznavne vlagatelje z veliko znanja. Kot ustanovitelji se vedno želimo česa naučiti in doslej so bili vsi naši vlagatelji, Founders Fund, Horizons, Epic Games in drugi, v veliko pomoč pri deljenju strokovnega znanja in usmerjanju naših aktivnosti na trgu, zlasti v trenutni fazi rasti," opisuje.
Syskit: Investicija nam je dala samozavest
"Naši investitorji imajo dragocene izkušnje z vodenjem in vlaganjem v velika IT- podjetja, ki delujejo na svetovnem trgu," izpostavlja Toni Frankola iz hrvaškega podjetja Syskit, ki razvija programsko opremo, specializirano za poslovna orodja za Microsoft 365.
Leta 2022 so prejeli 8,45 milijona evrov kapitala od britanske družbe Cade Hill Investments in se uvrstili na 27. mesto lestvice TOP 30. "Naložba nam je dala dostop do virov, ki bi jih težko pridobili na kateri koli drug način."
Ob tem omenja, da so naložbo prejeli v času (konec leta 2022), ko so ZDA, ki je njihov glavni trg, vstopale v krizo: "Investicija nam je zagotovila večjo varnost in samozavest, da nadaljujemo z enakim tempom kot v prejšnjem obdobju."
V Syskitu so investicijo uporabili na več načinov. Finančni kapital jim je omogočil dodatna vlaganja v raziskave in inovacije IT-platforme. Razvili so tudi nove ali izboljšane funkcionalnosti, povezane z Microsoftovim orodjem AI Copilot.
"Tako smo si zagotovili zanimanje za platformo tudi v zadnjem obdobju, ko so tržne razmere močno nihale," še dodaja Frankola. Trenutno v podjetju ne razmišljajo o novi rundi investicij, Syskit pa je na trgu že 15 let. "Kar se je doslej izkazalo za našo najboljšo prakso, je zagotavljanje trajnostne rasti in tržne prilagodljivosti. Zaradi tega nismo naklonjeni hitrim skokom, ki bi lahko povzročili niz nestabilnosti."
Rollo prejel eno največjih naložb za tehnološko fitnes podjetje
Od predstavnikov Bosne in Hercegovine je na zadnjem, 30. mestu, relativno mlado podjetje Rolla iz Mostarja, ki ga je leta 2019 ustanovil Igor Krezić. Prejeli so 7,9 milijona evrov finančne injekcije. Družba razvija digitalno platformo za telesno kondicijo in zdravje, ki uporabnikom omogoča sledenje, tekmovanje in zabavo med vadbo.
Platformo sestavljata dve aplikaciji: mobilna aplikacija Rolla One spremlja vse metrike telesne pripravljenosti in fizične aktivnosti, medtem ko namizna aplikacija Rolla World uporabnikom omogoča tek in kolesarjenje v virtualnem svetu.
Največjo finančno injekcijo so dobili avgusta lani, in sicer 6,3 milijona evrov od družbe Hellen's Rock Capital, ki je družinsko podjetje Sache Dragića in od Mateja Rimca, ustanovitelja družbe Rimac Group. To je bila ena največjih investicij v startup iz tehnološke fitnes sfere v osrednji in vzhodni Evropi (CEE), so pisali mediji.
Leta 2021 je družba zbrala 1,7 milijona evrov od družbe Hellens Rock Capital in neznanega angelskega investitorja iz Srbije. Z zbranimi sredstvi namerava Rolla postaviti regionalni razvojni center v BiH in evropski komercialni center s ciljem širitve poslovanja v zahodno Evropo ter povečati bazo uporabnikov, so sporočili.
Članek je nastal v sodelovanju s kolegi iz regionalnih uredništev: Ana Ristović (Srbija), Miro Soldić (Hrvaška), Urban Červek (Slovenija), Mirela Huskić-Suša (BiH), Vladimir Nikoloski (Severna Makedonija).