Za vsako dobro poslovno idejo se najde investitor, ki je to idejo pripravljen tudi finančno podpreti. Poiskali smo družbe iz regije, ki so s svojimi idejami, produkti in storitvami ter poslovno vizijo pritegnile kapital najbolj zahtevnih investitorjev z vsega sveta in drugič zaporedoma sestavili seznam TOP 30 investicijskih magnetov regije Adria.
Tokrat smo se osredotočili na slovenska podjetja, ki so pritegnila največ tveganega kapitala.
S čim se ukvarjajo slovenski magneti? Podjetja lahko uvrstimo v različne panoge. Največ oziroma večina jih deluje v panogi informacijske tehnologije (IT) in so usmerjena v razvoj programske opreme. Nekatera pa štrlijo iz povprečja. Tako je na primer slovensko podjetje Bird Buddy, ki ponuja pametno ptičjo krmilnico s prvovrstno digitalno izkušnjo spremljanja dogajanja v njej prek mobilne aplikacije.
Preberi še
Kdo so regionalni lovci na samoroge?
V regiji Adria je vse več lovcev na samoroge: koliko kapitala imajo na voljo in na kaj so pozorni pri investicijah?
26.04.2024
TOP 30: Podjetja, ki so pritegnila največ kapitala v regiji
Sestavili smo seznam 30 največjih magnetov regije Adria, ki so v zadnjih petih letih pritegnili največ investicij.
25.04.2024
Kako milijoni iz Orbanove Madžarske osvajajo regijo Adria
Statistika razkriva, da so v zadnjih desetih letih madžarska podjetja v regijo Adria vložila skoraj 2,5 milijarde evrov, največ v Srbijo, sledita ji Hrvaška in Slovenija, najmanj pa v Severno Makedonijo.
17.04.2024
Kako smo sestavili lestvico TOP 30?
Predem se zakopljemo v zgodbe naših magnetov, najprej pojasnimo, kako smo zbrali podatke o prejetih investicijah. Osnova za naše raziskovanje je bila baza Crunchbase, ki velja za eno največjih, zavedamo pa se, da ni popolna, zato smo si pomagali tudi s podatki ponudnika DealRoom in lastnimi informacijami ter podatki podjetij. Na lestvici ni podjetij, katerih financiranja niso bila javno razkrita.
Pravo regionalno podjetje HYCU
Visokotehnološko mednarodno podjetje za zaščito in shranjevanje podatkov v oblaku HYCU, je s 123 milijoni evrov zbranega lastniškega kapitala na četrtem mestu naše lestvice TOP 30. Pri tem podjetju bi se lahko vnel "regionalni spor" med uredništvi Bloomberg Adria, če bi ga želeli uvrstiti v katero od držav regije. Podjetje, rojeno v Sloveniji in registrirano v ZDA, je nastalo kot tako imenovani spin off oziroma odcepljeno podjetje srbskega podjetja Comtrade. Ena od dveh ključnih oseb in soustanovitelj podjetja je Makedonec Goran Garevski, ki živi in dela v Sloveniji ter deluje v vlogi tehnološkega direktorja, sicer pa je med ustanovitelji tudi Simon Taylor, ki je trenutno tudi direktor družbe. V zelo kratkem času od ustanovitve junija 2017 je podjetje pridobilo več kot tisoč strank v več kot 30 državah. Aprila 2018 se je HYCU preoblikoval iz majhnega startupa v samofinancirajočo organizacijo z več kot 200 zaposlenimi po vsem svetu.
Marca 2021 je HYCU napovedal prvi krog financiranja serije A (takrat so vlagatelji prvič postavili neko fiksno vrednotenje v kontekstu zbiranja kapitala), s katerim je zbral 87,5 milijona dolarjev (74,5 milijona takratnih evrov) kapitala. Eden večjih skladov Bain Capital Ventures in Acrev Capital sta glavna vlagatelja. Junija 2022 je HYCU dodal Cisco in Atlassian kot strateška vlagatelja po krogu financiranja serije B, v katerem je zbral 53 milijonov dolarjev (49 milijonov takratnih evrov) kapitala, s čimer se je njegovo skupno zunanje financiranje povzpelo na več kot 140 milijonov dolarjev (124 milijonov evrov). Po informacijah, objavljenih na spletni strani družbe, bo pridobljeni kapital namenjen vlaganju v nadaljnji razvoj družbe in odpiranju poti prvi javni ponudbi delnic v prihodnje.
HYCU je v začetku aprila letos prejel nagrado Google Cloud technology partner of the year 2024 za podporo pri varnostnem kopiranju.
Kraftpal – prvo slovensko podjetje s stomilijonsko naložbo
Na šestem mestu je s 108,3 milijona evrov zbranega kapitala podjetje, ki bi ga lahko uvrstili med slovenska, čeprav ima uradno sedež v Združenem kraljestvu – Kraftpal. V nasprotju z večino prej omenjenih podjetij, ki večinoma delujejo v panogi informacijske tehnologije, to proizvaja palete iz valovitega kartona. Ustanovitelj je Mariborčan Gregor Brajović, podjetje pa ima v Sloveniji tudi oddelek za raziskave in razvoj ter skladišče. To je največja investicija v slovensko podjetje doslej, vanj pa je vložil kalifornijski sklad tveganega kapitala Pasaca Capital, ki vlaga v podjetja s potencialom disrupcije industrijskih panog.
"Kraftpalova kartonska paleta je 80 odstotkov lažja od navadne lesene in ima enako nosilnost. Glede na težo ima za 80 odstotkov manjši ogljični odtis kot lesena paleta v transportu," je za Bloomberg Adria julija 2022 povedal prvi mož Kraftpala.
"Lesena paleta tehta 25 kilogramov, medtem ko Kraftpalova paleta tehta 4,5 kilograma, kar je manj kot polna vrečka živil," primerja Brajović. "Leseno paleto je težko reciklirati in ima velik negativen finančni učinek, medtem ko lahko našo paleto po uporabi odvržete med papir, saj je tudi lepilo narejeno na naravni osnovi." S tem pa se zmanjša tudi možnost poškodb.
Možnosti za razvoj in širitev je veliko, saj trg trenutno skoraj v celoti temelji na uporabi lesa. "Trenutni delež kartonskih palet na trgu je skoraj ničen, manjši od dveh odstotkov," zaključuje Brajović. Izjave družbe do zaključka redakcije nismo prejeli.
GenePlanet: 'Investicije še nismo porabili'
"Prejeta investicija še ni bila porabljena," so nam povedali v slovenski družbi GenePlanet, ki je po podatkih Crunchbase sredi poletja 2023 prejela 20-milijonsko finančno injekcijo, pred tem pa še leta 2018 dvakrat po deset milijonsko. Podjetje se ukvarja s preventivnim genetskim testiranjem in velja za enega vodilnih evropskih ponudnikov. Povedali so nam, da porabo investicije načrtujejo v treh segmentih. Prvi so razvoj in raziskave na področju genetskega testiranja, ki temelji na sekvenciranju celotnega genoma, ter integracija umetne inteligence v platformo Health Intelligence. Kot drugi segment navajajo širitev na dodatne trge, v petih letih želijo biti prisotni na kar 50. Tretji so akvizicije lokalnih ali regijskih podjetij s sorodnih področij.
V prihodnjih letih načrtujejo investicijsko serijo C, s katero želijo privabiti predvsem globalne vlagatelje. Zadnjo rundo financiranja je vodil bolgarski sklad BlackPeak Capital, med vlagatelji pa so še nemško biotehnološko podjetje Darwin, slovenski koncern Kolektor in eden njegovih lastnikov, holding FMR, ter nemški Designed Impact Ventures.
Podjetje GenePlanet se je leta 2022 znašlo tudi v preiskavi zaradi nabave respiratorjev v času koronakrize.
Mesi Medical: Obseg poslovanja se bo povečal do štirikrat
Na 16. mestu lestvice TOP 30 je slovensko podjetje Mesi Medical, ki je lani zbralo 18 milijonov evrov od nemškega sklada zasebnega kapitala SHS Capital, ki investira v hitrorastoča evropska podjetja v zdravstveni panogi. "Kapital za rast smo namenili širitvi poslovanja, pridobivanju novih strank ter nadaljnjemu razvoju produktov," so povedali.
Trenutno ne načrtujejo novega kroga zbiranja investicij, saj že razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi. V podjetju pravijo, da je njihov cilj doseči naslednjo fazo rasti, pri čemer pričakujejo, da se bo obseg podjetja povečal za tri do štirikrat v naslednjih štirih do šestih letih.
"Za nas je ključno, da je investitor zanesljiv partner, ne glede na to, ali je lokalni ali globalni," so nam v pisnem odgovoru sporočili iz podjetja.
Genialis v nov krog, znesek še ni znan
"Zamislili smo si, da bi šli naslednje leto po svež kapital. Velikost kroga runde je treba še določiti, vendar Genialis po zasnovi ostaja globalno podjetje," pravi ustanovitelj in direktor tega biotehnološkega podjetja Rafael Rosengarten. Podjetje, ki z algoritmi strojnega učenja išče rešitve v razvoju zdravil in diagnostiki, je lani marca zbralo 12 milijonov evrov v seriji A, ki sta jo vodila švicarski sklad tveganega kapitala Debiopharm in tajvanski Taiwania Capital.
Svež kapital je bil namenjen širitvi ekipe, krepitvi vodstva in trženju produkta, so lani povedali v intervjuju za Bloomberg Adira ter v šali pristavili, da sicer tudi čoln in vila na Hrvaškem zvenita mamljivo.
"Sredstva bomo še naprej uporabljali za razširitev portfelja izdelkov biomarkerjev in vlaganje v komercialno rast," nam je tokrat povedal Rosengarten. "Pogovarjali se bomo z vizionarskimi vlagatelji, ki delujejo na stičišču tehnologije (kot je strojno učenje) in znanosti o življenju ter močno verjamejo v prihodnost natančne medicine," je še dodal.
Katera slovenska podjetja so se še uvrstila na lestvico TOP 30?
V nekaterih primerih financiranja namreč niso javen podatek. V drugih primerih, kot je slovenska družba Acies Bio, pa smo višino kapitalske investicije lahko razbrali iz finančnih izkazov. "Žal veliko informacij ni javnih in jih ne moremo deliti z vami," nam je odgovoril soustanovitelj in direktor Štefan Fujs iz Acies Bio, ki ponuja celovite rešitve v mikrobni tehnologiji. Acies Bio se je uvrstila na 28. mesto lestvice TOP 30.
Podjetje Bird Buddy s sedežem v ZDA se je uvrstilo na 17. mesto z zbranimi sredstvi v višini 14,7 milijona evrov, podjetje EFOS / Trapview pa na 18. mesto. Z zbranimi sredstvi v višini 13,7 milijona evrov.
Pri Bird Buddy nameravajo denar od pridobljene investicije porabiti za razvoj in inovacije ter nabavo inventarja, je odgovoril soustanovitelj Franci Zidar. Maja podjetje odpira novo rundo zbiranja denarja. Namen ostaja isti kot pri prejšnji rundi, "a ker smo v preteklem letu ali dveh dokazali velikost trga, bomo tokrat iskali temu primerno večjo investicijo," je odgovoril Zidar.
Na vprašanje, kakšnega investitorja bodo iskali, Zidar pravi: "Z našo prvo rundo smo standard ugleda investitorja postavili zelo visoko, tako da se bomo pri tej rundi potrudili ostati na istem nivoju in navdušiti največje in najbolj ugledne sklade na "consumer" področju."