Ali bi delitev lastništva rešila težave s kadri? ESOP v regiji Adria

Startupi po vsem svetu se trudijo privabiti vlagatelje in obdržati nadarjene delavce. Nemčija ponuja davčne olajšave tako za vlagatelje kot zaposlene, ki prejmejo delnice podjetja, v katerem delajo. Tako imenovani ESOP (Employee Stock Ownership Plan) šele zdaj sramežljivo vstopa v panogo zagonskih podjetij tudi v regiji Adria.

Na prelomu v leto 2024 je večina ustanoviteljev startupov po svetu že pred polnočjo pomislila: "Samo da se ne ponovi leto 2023." Po skoraj neprekinjenem dolgoletnem trendu, v katerem je bilo v panogi zagonskih podjetij denarja in dela za vse, še posebej v IT, je konec leta 2022 dal slutiti, da so zlati dnevi, ko so angelski vlagatelji pristali pri vsakomer z le oblikovano idejo za startup, dokončno minili.

Drago zadolževanje, težko dostopne naložbe skladov tveganega kapitala ter težave pri iskanju in ohranjanju kakovostnih kadrov so prizadeli vse. Malim startupom ni pomagalo niti to, da so bile velike korporacije prisiljene odpuščati. Prav vsi so se znašli v težavah. Izognili se jim niso niti tako imenovani samorogi, ki so usmerjeni v rast za vsako ceno, da bi dosegli vrednost magične številke milijarde dolarjev. Pa tudi tisti, ki se uvrščajo med zebre, katerih prednostne naloge so trajnost, družbena odgovornost, ustvarjanje skupnosti in šele potem dobiček.

Čeprav so zebre v nasprotju s samorogi usmerjene bolj v dolgoročno rast kot kratkoročni uspeh, med gospodarsko nestabilnostjo oboji lovijo angelske vlagatelje, medtem ko jim noge klecajo zaradi pomanjkanja denarja, kot tudi pomanjkanja nadarjenih delavcev. In če bi morali ugibati, kaj je tisto, kar so si ustanovitelji startupov, tako v Berlinu kot v Zagrebu, Beogradu ali Skopju, zaželeli od Božička ali Dedka Mraza, bi to zagotovo bilo več talentiranih delavcev, ki služb ne menjajo radi.

Boj podjetij za kakovostne kadre v IT-panogi, pa tudi v marketingu in prodaji, je namreč postal neizprosen in izjemno pomemben, tako v najmočnejšem evropskem gospodarstvu, Nemčiji, kot v vsej regiji Adria. V tem boju je posebno vlogo začela igrati uvedba tako imenovanega ESOP (Employee Stock Ownership Plan) – ko zaposleni prejmejo lastniški delež v podjetju, s čimer ekonomski uspeh startupa postane tudi njihov osebni finančni interes.

Nemški zakon o financiranju prihodnosti

V Nemčiji je z letom 2024 začela veljati cela vrsta novosti v panogi zagonskih podjetij, med drugim tudi davčne olajšave, zaradi katerih je ESOP postal mamljiv za zaposlene. Hkrati postaja Nemčija privlačnejša za sklade tveganega kapitala, ki vstopajo v startupe in pričakujejo visoke dobičke kljub večjim tveganjem.

Nemčija je s sprejetjem zakona o financiranju prihodnosti med drugim omogočila, da zaposleni v startupih dobijo delež v podjetju, ne da bi od tega plačali dohodnino. Doslej je bil namreč nakup delnic obravnavan kot velik finančni zaslužek in zato močno obdavčen, čeprav se sploh ni vedelo, ali bo imel novopečeni lastnik od delnic sploh kakšno finančno korist, saj kar nekaj startupov propade.

Depositphotos

 

Poleg tega so novi predpisi spremenili evropsko prakso in vprašanje davka na promet skladov tveganega kapitala, ki so morali doslej v Nemčiji plačevati 19-odstotni davek.

"Zaradi tega je tvegani kapital iz Nemčije privlačnejši za vlagatelje v mednarodni konkurenci, saj je produkt cenejši. Med drugim je prejšnja obdavčitev privedla do tega, da se je veliko sredstev stekalo v Luksemburg. In zato je upanje, da bo ta sprememba spodbudila vlaganja tveganega kapitala v Nemčiji," za Bloomberg Businessweek Adria povedal Christoph Stresing, direktor Združenja startupov v Nemčiji, ki je eden od odgovornih za ustvarjanje teh zakonskih sprememb.

Poudarja, da sta za uspeh vsakega startupa pomembni dve stvari: kapital in talent zaposlenih.

"Iz študij in poročil ugotavljamo, da sta obstoječe pomanjkanje kvalificiranih delavcev in izzivi pri privabljanju talentov največja ovira pri rasti startupov," poudarja. Dodaja, da imajo startupi na začetku svoje poslovne poti težave pri izplačevanju plač, ki bi bile primerljive s tistimi velikih korporacij, in da je zato možnost udeležbe zaposlenih v lastništvu res zanimiva, "saj zaposlenim omogoča neposredno sodelovanje pri ekonomskem uspehu podjetja".

"In zato je tako pomembno, da imamo mednarodno konkurenčne okvire za vstop zaposlenih v lastništvo. Pri vsem skupaj pa je cilj, da Nemčija postane magnet za kvalificirane delavce iz EU," poudarja Stresing.

Slovenske oblasti pričakujejo bum zagonskih podjetij

V regiji Adria sta pri uvajanju ESOP in širitvi panoge zagonskih podjetij šli najdlje Slovenija in Hrvaška. Slovenski Inštitut za ekonomsko demokracijo je pred štirimi leti zagnal projekt sloESOP kot edinstveno slovensko različico evropskega modela ESOP, konec lanskega leta pa je vlada predlagala dva zakona, ki urejata nagrajevanje zaposlenih. Eden ureja problematiko prenosa delnic v ESOP tako, da delavcu omogoči prodajo delnic sodelavcem ob odhodu iz podjetja, drugi pa se nanaša na neobvezno nagrajevanje zaposlenih.

Vendar je bilo na nedavno izvedenem slovenskem VC Forumu od Boruta Čeha iz Labena Ventures mogoče slišati, da če država ne bo uspešna pri ukrepih za privabljanje talentov, novih samorogov v Sloveniji ne bo. Ta predstavnik sklada, specializiranega za vlaganje v biotehnološka podjetja, je poudaril, da velika farmacevtska podjetja trenutno v velike projekte v Sloveniji vlagajo od sto milijonov do milijardo evrov, kar je edinstvena priložnost, da Slovenija postane biotehnološko središče.

Po drugi strani pa je Matevž Frangež, državni sekretar na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo, napovedal slovenski "startup bum". Po njegovih besedah bodo kmalu sprejeti nov zakon o delitvi dobička, davčna reforma za razbremenitev delavcev in nov sistem privabljanja talentov iz vsega sveta. Kot pravi Frangež, bodo do leta 2030 startupi dosegli točko, ko bodo zaslužili 100 tisoč evrov na zaposlenega.

Medtem ko je Frangež zagotovil, da ima sedanja vlada posluh za panogo zagonskih podjetij, je Matej Rus z mariborske ekonomske fakultete in inkubatorja Start:up Slovenija opozoril, da je Slovenija z 238 startupi na milijon prebivalcev pod povprečjem EU in daleč za Estonijo, ki je prvakinja med članicami EU z več kot tisoč startupi na milijon prebivalcev.

Rus poudarja, da je Slovenija po obsegu vloženega kapitala na prebivalca na evropskem repu s skromnimi 41 evri na prebivalca v nasprotju s Hrvaško s 133 evri na prebivalca.

Depositphotos

 

ESOP se sramežljivo širi v regiji

Medtem ko se v Nemčiji in Sloveniji vladi trudita izboljšati privlačnost ESOP za zaposlene in delodajalce, se v večini držav regije Adria širi le počasi. V Srbiji so spremembe zakonodaje in sprejetje novih predpisov v letih 2019 in 2020 omogočili podelitev lastniških deležev podjetja zaposlenim z razdelitvijo celotnega procesa v dve fazi.

Najprej lastniki neodplačno prenesejo del svojega deleža na podjetje, ki postane lastnik pridržanega lastnega deleža (RSU), ki je vpisan pri agenciji za gospodarske registre. Na podlagi RSU se izda finančni instrument, to je pravica do pridobitve delnic (PSU). Ko delavec ta finančni instrument pridobi, ga ne more prodati, zastaviti ali oddati, dokler ne potečejo pogoji in čas za pridobitev delnic, ki so predpisani na začetku. Skratka, če želi zaposleni nekoč imeti finančno korist od tega deleža, mora še naprej delati v tem podjetju in v njegovem interesu je, da startup preživi in postane uspešen.

Po pregledu Centralnega registra za vrednostne papirje v Srbiji je tovrstni finančni instrument trenutno aktiven le v 16 podjetjih, kar je na podobni ravni kot pred letom in pol.

Poslovni svetovalec in ustanovitelj podjetja Solvion Vladimir Veličković v intervjuju za Bloomberg Businessweek Adria poudarja, da sta po njegovih izkušnjah možna dva pristopa k uvajanju ESOP v startupe v Srbiji in v regiji Adria. In ta delitev je pravzaprav generacijska.

"Starejši ustanovitelji in starejše generacije deklarativno govorijo, da bi z veseljem privolili v delitev lastništva, a se to v praksi zgodi le redko. Starejše generacije, zlasti inženirji, le s težavo prepuščajo vajeti, torej prenašajo ključne poslovne funkcije, kot so trženje, prodaja in finance, na druge soustanovitelje, poiščejo poslovne svetovalce ali pa vse to gradijo s številčno ali strokovno nezadostno ekipo. Ni izključeno, da startupi nastajajo v družinskih in botrskih odnosih, kar investitorjem iz več razlogov ne ustreza," poudarja Veličković.

Dodaja še, da je pri mlajših drugače. "Mlajši inovatorji in ustanovitelji takoj ustanovijo podjetje z dvema, tremi ali štirimi soustanovitelji in običajno pokrivajo različne položaje – tehnične, poslovne, finančne. Pripravljeni so takoj pripeljati svetovalce, poiskati pomoč inkubatorjev, poskušati pripraviti dokumentacijo za razpise in sklade."

Veličković dodaja, da so mlajši ustanovitelji bolj odprti za razdelitev deležev zaposlenim, za kar so na voljo tudi bolj funkcionalni modeli.

Vega IT

 

Iz Centralnega registra vrednostnih papirjev je razvidno, da je Saša Popović, eden od ustanoviteljev in generalni direktor družbe Vega IT, nekakšen vodja uvajanja ESOP v Srbiji. Od sprememb zakona do danes je devet različnih družb iz skupine Vega IT izdalo delnice za svoje zaposlene.

"Odločitev je padla v pogovoru z obstoječimi partnerji – v tistem trenutku smo bili v podjetju trije. O tem smo govorili že pred sprejetjem novele zakona, spremljali smo dogajanje, videli smo, da država poskuša uvajati takšne regulativne spremembe, in to nam je bilo všeč," je za Bloomberg Adria povedal Popović. Poudaril je še, da so pred desetimi leti enemu sodelavcu neposredno prepustili petodstotni delež v podjetju. "Takrat še nismo imeli mehanizma, kot je zdaj. Zdaj bi bilo neposredno dajanje delnic veliko bolj zapleteno in tvegano, zato je super, da tak model obstaja."

Kot pravi Popović, so po letu in pol že opazili pomembne učinke razdelitve opcijskih delnic sodelavcem, saj jim je v tem obdobju uspelo doseči "300-odstotno rast podjetja", pri čemer se to nanaša tako na prihodke kot na število zaposlenih.

Po drugi strani pa Veličković opozarja tudi na možnost uvedbe enega naprednejših modelov ESOP, okoli katerega je bilo pred nekaj leti v startup skupnosti veliko pompa. "Gre za izdajo in distribucijo žetonov podjetij, temelječih na veriženju blokov (blockchain), ki se bodo delno uporabljali za zunanje financiranje, drugi del pa za distribucijo soustanoviteljem, menedžerjem, zaposlenim in razvijalcem," pojasnjuje svetovalec in avtor več knjig o gospodarstvu.

Da bi lahko ESOP kmalu postal obvezni način krepitve startupov v celotni regiji Adria, priča podatek, da nekateri skladi tveganega kapitala in angelski vlagatelji od podjetij, v katera želijo vlagati, zahtevajo, da so zaposleni nagrajevani prek ESOP in tako vezani na uspeh startupa. Morda bi samorogi in zebre opazili, da njihovi angeli že sedijo v pisarni.

Siva lisa za globalni tvegani kapital

Startupi v državah regije Adria, ki so zunaj EU, še vedno težko pridejo do mednarodnih vlagateljev. Po izkušnjah svetovalca Vladimirja Veličkovića iz njegovega sodelovanja z več kot 40 podjetji v zadnjih nekaj letih prav pri sistematičnem pospeševanju rasti in odnosih z vlagatelji vidi dve največji oviri.

"Prva je nezadostno razumevanje ustanoviteljev, kaj vlagatelji iščejo. Govorijo dva različna jezika, ker se ustanovitelji osredotočajo na produkt, medtem ko vlagatelji iščejo številke, tržni potencial, rast in zaslužek. Druga je, da je Srbija še vedno siva lisa na zemljevidu, tj. obstaja določen odmik mednarodnega tveganega kapitala za ideje, inovacije in podjetja, ki prihajajo s tega območja," pravi Veličković. Dodaja še, da startupi zadnjo ovira večinoma odstranijo tako, da takoj, ko začnejo ustvarjati prihodke, preselijo sedež ali odprejo predstavništvo v Veliki Britaniji, EU ali ZDA, da bi bili bolj privlačni za kapital z Zahoda.