Ali smem zaposliti svojo simpatijo?

Znašli ste se v težkem položaju. Tudi sama sem se že zatreskala v sodelavce. Nekoč v mlajšega moškega, ki sem mu bila (delno) nadrejena, a glede tega nisem ukrepala. Nikoli se nisem spogledovala. (Vsaj mislim, da ne.) In bila sem prepričana, da sta bila zanimanje in naklonjenost enostranska, da sem to čutila samo jaz. Zdaj, ko ne delam več v tistem podjetju in sva prijatelja, mu bom nekoč morda povedala, kaj sem takrat čutila. No, verjetno mu ne bom. Življenje je prekratko za morebitno sramoto.

A dovolj o meni. Pogovorimo se o vas. Za začetek: ali ste tako čutili že, ko je bil ta moški prvič pri vas na razgovoru? Ali ste se začeli zanimati zanj pred možnostjo njegove zaposlitve? Na kratko: kdaj ste tega moškega spoznali?

Sprašujem, ker sem radovedna, pa tudi zato, ker vam lahko ta odgovor pomaga spoznati, kakšni so – ali bi lahko bili – vaši razlogi, da to osebo še naprej obravnavate kot primernega kandidata za delovno mesto, kjer bi mu bili nadrejeni. Recimo, da ste ga spoznali na razgovoru. To, da se vam zdi nekdo, ki ga boste morda zaposlili, privlačen, ni nič posebnega.

Prepričana sem, da se to občasno zgodi vsakomur. Gre za zatreskanost? Ali privlačnost? Beseda zatreskanost, vsaj meni se tako zdi, nakazuje, da ste osebo prej že srečali oziroma ste jo že spoznali. Iz vašega vprašanja težko razberem, kako je bilo pri vas. Ste ga poznali, preden se je začel potegovati za to delovno mesto? Ali ste samo vedeli, da obstaja? In verjetno nikoli ne bi zaposlili nekoga samo zato, ker ste se vanj zatreskali, kajne?

Če pustimo ta vprašanja ob strani, je moj odgovor: Ne, ne smete zaposliti osebe, v katero ste resno zatreskani. Mislim, da se iz tega ne more razviti nič dobrega. Predvidevam, da vam bo podrejena – s tem bosta ustvarila dinamiko moči, ki se dolgo ne bo spremenila. Kaj bi se torej lahko zgodilo, če se tako odločite? Dala vam bom nekaj primerov, ki mi pridejo na misel:

• Prevara. Vaša simpatija čuti enako kot vi in zdaj morata svoj odnos skrivati pred drugimi.
• Sum. Vaša simpatija čuti enako in zdaj morate v skladu s kadrovsko politiko podjetja povedati, kaj se dogaja, svojim nadrejenim in sodelavcem, ki se bodo spraševali, ali ste – ali pa še boste – zaposlenega obravnavali prednostno.
• Odmik. Vaša simpatija čuti enako, nato pa se razideta. Nerodna stvar!
• Zamenjava. Vaša simpatija čuti enako, nato pa je zaradi kadrovske politike premeščena na drugo delovno mesto v podjetju. Ker je bila domnevno najboljši kandidat za vaše razpisano delovno mesto, ste izgubili pravi biser, kar pa vam ne bo nujno pomagalo na kariernem področju. Prav tako vam ne bo pomagala pisarniška afera.
• Obsedenost. Vaša simpatija ne čuti enako, zato hrepenite po njem in o njem ves čas razmišljate, namesto da bi opravljali svoje delo.

Ta zadnja možnost, ko čustva niso vzajemna, je po mojem mnenju – če boste osebo dejansko zaposlili – najboljši scenarij. Prvič: to je scenarij, na katerega imate največji vpliv, čeprav še vedno pomeni resnično čustveno (in potencialno poklicno) tveganje.

Pred nekaj leti mi je prijateljica Lizzie pojasnila, kaj pomeni limerenca. Rečemo ji lahko tudi obsesivna zaljubljenost. A limerenca je še bolj zapletena kot to. Gre za neprostovoljno stanje močne želje, stanje obsesivne zaljubljenosti v nekoga, ki nam čustev ne vrača. Namesto da bi se dejansko zaljubila, se taka oseba osredotoča bolj na to, ali ji subjekt poželenja čustva vrača ali ne, in postane s tem obsedena.

Osebo, ki ves čas razmišlja le o subjektu poželenja, to ovira pri vsakdanjem delovanju, zato je neproduktivna ter težko oblikuje in ohranja zdrave odnose. Z drugimi besedami: gre za zatreskanost slabe vrste.

Pred približno dvema mesecema mi je prijateljica Jane, ki spremlja, kaj mladi danes počnejo in objavljajo na družbenih omrežjih, povedala, da je limerenca nova modna beseda v aplikacijah, kot sta TikTok in Instagram. (Ključnik #limerence ima na TikToku skoraj 150 milijonov ogledov, na Redditu pa mu je posvečen podreddit.) Pred nekaj tedni je časopis New York Times objavil članek z naslovom Gre za zatreskanost ali ste postali žrtev limerence?, ki ga je napisala Amanda McCracken, govornica in novinarka TedX, ki piše knjigo o hrepenenju. Odločila sem se, da se obrnem nanjo in jo povprašam, kaj pravi o vaši zagati.

Najprej me je zanimalo, ali je razlika med zatreskanostjo in limerenco. Njen odgovor je bil: ne nujno. Čeprav se še vedno raziskuje, kaj je limerenca in kako vpliva na posameznike, McCracken meni, da gre za nekakšno zatreskanost na steroidih.

McCracken, ki je tudi sama že doživela limerenco, pravi da zatreskanost v delovnem okolju ni tako nenavadna. V službi preživimo večino dneva in več strokovnjakov, s katerimi se je pogovarjala, je sodelavce navedlo kot velike kandidate, da razvijete limerenco – vendar pri ukrepanju proti zatreskanosti ne morete zmagati. "Moj prvi odgovor je, da zveni zabavno. Verjetno bi se pred desetimi ali celo petimi leti še odločila, da ga zaposlim," pravi. "Toda ko zaposliš to osebo, s tem samo hraniš svojo zatreskanost. In obstaja možnost, da se občutki vse bolj krepijo, kar pa za produktivnost na delovnem mestu ni dobro. Če želite biti pri delu uspešni, s tem ne boste ustvarili dobre podlage za svoj uspeh."

Vse to pomeni, da se zaradi odnosa s sodelavcem znajdete na še bolj zapletenem kariernem minskem polju. Zato ne storite tega.

Morda pa preveč kompliciram in je prav sanjska situacija, da zaposlite svojo simpatijo, najboljšo in najprimernejšo osebo za to delovno mesto, a se med vama nič ne zgodi. Spoznavanje nekoga je lahko velika kompenzacija, čeprav lahko rodi tudi prezir. Obstaja mem, ki je nekakšna različica te zamisli: "Če ste v nekoga zatreskani, naj vas ne skrbi. Samo spoznajte ga in minilo vas bo."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar