6 ozkih grl, ki lahko zamajejo svetovno trgovino

Naj gre za čevlje, televizorje ali jeklo, s koncentracijo proizvodnje v enem delu sveta lahko dosežemo ogromno ekonomijo obsega pod pogojem, da dobrine varno in ugodno dostavimo do potrošnika. Pandemija je bila pravi stresni test: omejitve zaradi covida in zaprte meje so povzročile blokade oskrbovalnih verig, kar je sprožilo bolečo rast inflacije.

Koronavirus smo bolj ali manj omejili, a kljub temu ni pravi čas za veselje. Globalna pomorska trgovina je po več desetletjih zaplula v sotočje največjih tveganj: tu so vojna v Ukrajini in Gazi, napeti odnosi med Kitajsko in njenim največjim trgovskim partnerjem, ZDA, ter vpliv podnebnih sprememb na ključne plovne poti.

Napadi hutijevskih borcev iz Jemna z droni in raketami na tovorne ladje v Rdečem morju, kjer je najkrajša pot med Evropo in Azijo, so denimo dober primer. Večino tovornih ladij preusmerijo okrog južnoafriškega Rta dobrega upanja, zaradi česar so močno poskočile cene ladijskih prevozov. To je še dodatno zapletlo delo centralnih bank v Evropi in ZDA, ki se spopadajo z zahtevnim sklepnim delom usmerjanja inflacije nazaj proti ciljnim vrednostim. Agencija Fitch je februarja ocenila, da bodo zaradi težav v Rdečem morju cene uvoženega blaga v ZDA do konca leta 2024 poskočile za 3,5-odstotne točke.

NASA

 

Pri Bloomberg News so poiskali šest ozkih grl, ključnih bližnjic za neproporcionalen delež pomorske trgovine, ter tveganja, s katerimi se spopadajo. Uporabili so podatke podjetja Clarkson Research Services, ki je del največje ladjarske agencije na svetu.

Vsako od teh grl se spopada z edinstveno vrsto sovpadajočih težav, kar lahko hitro preraste iz nepričakovanega incidenta v resnejšo krizo. Spomnimo se le leta 2021 in nasedle tovorne ladje Ever Given v Sueškem prekopu, kar je zadrževalo za deset milijard dolarjev (9,21 milijarde evrov) svetovne trgovine skoraj ves teden, ali pa marčevske zrušitve mostu v Baltimoru, ki je povzročila blokado pristanišča, kjer so leta 2023 pretovorili za 80 milijard dolarjev (73,7 milijarde evrov) blaga.

Bab el Mandeb

Bloomberg Businessweek

 

Pomorščaki, ki so bili v preteklih stoletjih žrtve tokov, nepredvidljivih vetrov, grebenov in plitvin v vodah, ki vodijo v Rdeče morje, so ožino poimenovali Bab el Mandeb, kar v arabščini pomeni "Vrata solz". Danes je plovba po 29 kilometrov široki plovni poti, najpomembnejši tranzitni točki v Sueški prekop in iz njega, ki jo vsako leto prepluje za več kot 15 odstotkov vrednosti celotne pomorske trgovine, iz več razlogov izjemno nevaren podvig. Od sredine novembra so Hutiji, ki nadzirajo severozahod Jemna in jih podpira Iran, večkrat z droni in raketami napadli ladje. Posledično se je večina ladijskih prevoznikov odločila za plovbo ob afriški obali, kar pomeni več kot 9.500 kilometrov ali dva tedna daljšo pot. V obvestilu za stranke so pri A. P. Moller-Maersk A/S 6. maja navedli, da njihove ladje za vsako takšno pot porabijo 40 odstotkov več goriva, cene zakupa pa so trikrat višje kot sicer.

Luke Dray/Getty Images

 

Melaški preliv

Bloomberg Businessweek

 

Melaški preliv, ki povezuje Indijski ocean s Tihim oceanom, je že stoletja ključnega pomena za trgovino in daleč najpomembnejše pomorsko ozko grlo na svetu. Nafta, utekočinjeni zemeljski plin in druge surovine skozi preliv potujejo proti Kitajski in drugim velikim azijskim gospodarstvom, končni izdelki pa v nasprotno smer. Preliv vsako leto prepluje približno 94 tisoč ladij, številne pa se ustavijo v Singapurju zaradi dostave ali dotakanja goriva. Vode te otoške države in dostopne poti do njih so postale orjaško parkirišče, kjer se srečujejo velikanski tankerji in ribiške barke, kar povečuje tveganje za trčenja. Ladje morajo v prelivu pogosto upočasniti plovbo, kar olajša vkrcavanje piratom. Poleg tega so Indonezija in druga bližnja območja znana po ognjeniški dejavnosti, kar povečuje možnosti, da bodo ladje nekoč zaradi izbruha morali preusmeriti. Skovali so okvirni načrt za novi prekop, ki bi prečkal jug Tajske, nafta in druge ključne surovine pa bi tako lahko obšle Melaški preliv. In ker se led v Arktičnem oceanu tali, se bodo nekatere ladje morda kmalu lahko ognile prelivu in plule severno od Rusije ter tako nekoliko razbremenile omenjeno pot.

Sutanta Aditya/NurPhoto/Shutterstock

 

Hormuška ožina

Bloomberg Businessweek

 

Današnjo ceno nafte lahko podvojimo. To je najverjetneje konservativna kratkoročna ocena, če se uresničijo grožnje Teherana iz preteklih let – denimo 2005, 2008, 2011 in 2019 – o zaprtju Hormuške ožine. Nekatera največja svetovna gospodarstva so odvisna od črpanja in prevoza nafte iz te regije, zato je tako skrajen ukrep Irana vendarle malo verjeten, čeprav smo priča ponavljajočim se napadom na tovorne ladje v obliki zasegov plovil za namene pogajanj v sporih, v zadnjem času pa tudi zaradi nasprotovanja ZDA in Izraelu. Ladje, ki plujejo skozi ožino, ogrožajo tudi mine zaradi plitvin, bližina kopnega – zlasti Irana – pa pomeni, da so plovila lahke tarče izstrelkov z obale ter prestrezanj patruljnih čolnov in helikopterjev.

Rouzbeh Fouladi/Zuma Press

 

Danski prelivi

Bloomberg Businessweek

 

Približno 45 odstotkov ruskega pomorskega izvoza nafte pluje blizu danske obale proti mednarodnim trgom. Vode so tam sorazmerno plitve in v slabem vremenu nevarne, zato mednarodne pomorske oblasti priporočajo, da nadzor nad plovili v tem območju prevzamejo izkušeni domači krmarji. Tveganje nesreč je še naraslo po letu 2022, ko je Rusija začela uporabljati tako imenovano floto tankerjev v senci, stare ladje s sumljivimi varnostnimi evidencami in nezadostnimi zavarovanji, da bi preprečila poskuse ZDA, ki želijo omejiti dobičke Moskve z izvozom nafte. Kapitani številnih izmed teh ladij se čedalje pogosteje odločajo za krmarjenje skozi prelive brez pomoči, kar sproža preplahe med danskimi okoljevarstveniki. Eden izmed tankerjev ruske flote v senci je bil vpleten v marčevsko trčenje blizu Danske. Če bi takšno plovilo povzročilo ekološko katastrofo, bi se danska vlada znašla pod velikim pritiskom javnosti, naj plovbo teh ladij v danskih vodah prepove – kar bi lahko povzročilo dvig cen energentov.

Stephan Schulz/imageBROKER/Shutterstock 

 

Turški prelivi

Bloomberg Businessweek

 

Rusija je tudi redna uporabnica turških prelivov, ožin Bosporja in Dardanel, skozi katere prevaža nafto in druge surovine iz pristanišč v Črnem morju. Turška vlada je v preteklosti že izjavila, da vztraja pri jasnih dokazilih o zavarovanju za ladje, ki prečkajo prelive, vendar sta danes pri večini tankerjev v prelivih lastniška struktura in stanje zavarovanja nejasna, kar je značilnost plovil flote v senci. V primeru večjega incidenta, ki bi ogrozil turizem v Turčiji in vplival na vrednost najdražjih nepremičnin s pogledom na prelive, bi vlada v trenutku zaprla te pomorske poti. Kakršen koli resnejši incident s tankerjem v tej regiji bi torej močno vplival na svetovno trgovanje s surovinami. V Bosporju in Dardanelah, kjer pogosto vladajo megla in močni tokovi, je možnosti za ladijske nezgode veliko. Naravni požari so vlado leta 2023 prisilili v dvodnevno zaprtje prelivov, da so tako omogočili dostop reševalnih služb do prizadetih območij.

Diego Cupolo/NurPhoto/AP Photo

 

Panamski prekop

Bloomberg Businessweek

 

Panamski prekop je odvisen od orjaškega umetnega jezera Gatún, ki omogoča polnjenje zapornic ter plovbo ladij med Atlantskim in Tihim oceanom. Podnebne spremembe so povzročile takšen upad gladine jezera Gatún, da morajo pristojni, ki nadzirajo promet, omejiti število plovb. Lanska suša je zadušila plovbo in prevoznike stala milijone dolarjev. Število 38 dnevnih plovb se je začelo dvigovati z najnižje točke 21 ladij konec januarja, vremenski pojav La Niña, ki ga pričakujemo ob koncu poletja, pa naj bi razmere izboljšal. Toda dnevni promet še vedno vztraja pod dolgoročnim povprečjem 35 ladij na dan, prekop pa si po suši leta 2023 ne bo opomogel še vsaj do konca tega leta.

Bienvenido Velasco/EPA-EFE/Shutterstock

 

Z Brendanom Murrayjem in Julianom Leejem.