Evropske banke: Težko se bo umakniti iz Rusije

Dve leti po obsežni ruski invaziji na Ukrajino velike evropske banke v Rusiji še naprej upravljajo zajetne, vse bolj donosne enote, čeprav so javno obljubile, da jih bodo zapustile. Skupno število zaposlenih v petih bankah Evropske unije z največjimi operacijami v Rusiji se je od invazije zmanjšalo zgolj za tri odstotke, njihovi zaslužki pa so se zaradi visokih obrestnih mer za njihove kupe denarja, ki je obtičal v tej državi, približno potrojili.

Počasen tempo je spodbudil Evropsko centralno banko (ECB), da je pritisnila na te banke in jih pozvala, naj pospešijo svoj odhod. Po mnenju anonimnega poznavalca bi bile ob nadaljnji navzočnosti v Rusiji te banke lahko kaznovane z visokimi denarnimi kaznimi. Nadzorni organ je zato pozval vse banke z velikimi posli v Rusiji, naj za zmanjšanje tveganja pospešijo svoja prizadevanja z določitvijo jasnega časovnega načrta omejevanja poslovanja in odhoda, je 13. maja finančnim ministrom evrskega območja sporočila Claudia Buch, najvišja uradnica centralne banke za nadzor.

Zahodne sankcije, ki močno omejujejo obseg poslovanja podjetij v Rusiji, skupaj z lokalnimi pravili in davki na prodajo bankam otežujejo pridobivanje denarja iz države. Hčerinske družbe tujih bank v Rusiji morajo seveda spoštovati lokalne predpise, kar pa je lahko v nasprotju s pritiskom ECB na matično družbo. Poleg tega se soočajo s tveganjem maščevanja: Kremelj včasih zaseže premoženje podjetij ali posameznikov iz držav, za katere meni, da do Rusije niso prijazne. Italijanska Intesa Sanpaolo je septembra dobila pooblastilo predsednika Vladimirja Putina za prodajo svoje ruske enote skupini, ki jo vodijo lokalni menedžerji, vendar je posel zaradi birokratskih ovir upočasnjen, kot je povedal glavni izvršni direktor banke Carlo Messina. "Predaje ni preprosto dokončati," je februarja dejal za Bloomberg TV.

Edina velika banka v Evropski uniji, ki ji je uspel popoln izhod, je Société Générale, ki se je svoje največje ruske hčerinske družbe Rosbank znebila le nekaj tednov po invaziji – čeprav je morala zaradi posla vrednost znižati za več kot tri milijarde evrov (3,2 milijarde dolarjev). Po prodaji dveh manjših enot je Société Générale opazila zmanjšanje števila zaposlenih v Rusiji za več kot 99 odstotkov. Nizozemska banka ING Groep, ki je v Rusiji navzoča od leta 1993, pa pravi, da je od začetka leta 2022 poslovanje, povezano z Rusijo, zmanjšala za tri četrtine, na približno 1,3 milijarde evrov. "Glede na trenutno politično situacijo je sramotno biti v Rusiji," pravi Nicola de Caro, analitik pri Morningstar DBRS v Frankfurtu. "Ampak neurejen odhod bi lahko razumeli kot uslugo ruskim oblastem."

Deutsche Bank je drastično zmanjšala število zaposlenih v Rusiji predvsem zaradi zaprtja središča informacijske tehnologije, kljub temu pa je lani tam ustvarila večje zaslužke kot pred invazijo (leta 2021). To je tudi sicer značilno za banke, ki imajo še vedno denar v Rusiji, saj imajo Evropejci težave pri vračanju denarja domov – poleg tega pa ruska centralna banka plačuje dvomestne obrestne mere na depozite posojilodajalcev. Dobiček v hčerinski družbi avstrijske Raiffeisen Bank International se je v tem obdobju tako več kot potrojil, v Intesi pa je približno 20-krat večji. "Pri nekaterih bankah je doprinos k zaslužku večji kot pred vojno, kar mora pri oblasteh sprožiti alarm," pravi Tomasz Noetzel, analitik pri Bloomberg Intelligence. "Tveganje nenamerne kršitve sankcij je namreč veliko."

Alexander Nemenov/Getty Images/AFP 

 

Podobne težave imajo tudi ameriške banke. Citigroup je že zgodaj lani ukinil skoraj vse institucionalne bančne storitve v Rusiji, vendar ima še vedno sedem milijard dolarjev, vezanih na to državo, večino kot depozit v centralni banki in drugih agencijah. JP Morgan Chase pravi, da je imel marca v Rusiji nasedlih okoli 350 milijonov dolarjev.

Noben posojilodajalec ne ponazarja dileme Evropejcev bolje kot Raiffeisen, ki poskuša že dve leti zmanjšati poslovanje v Rusiji ali oditi z denarjem v rokah. Kompleksna transakcija za repatriacijo kapitala je propadla 8. maja, pri čemer je banka izjavila, da ji ni uspelo pridobiti zahodnih regulatorjev, ki bi podprli njen načrt, zaradi česar je tvegala kršitev sankcij. Raiffeisen pravi, da si prizadeva zagotoviti skladnost s sankcijami in da je od leta 2022 močno zmanjšal svoje dejavnosti v Rusiji. Posojilno knjigo je zmanjšal za skoraj 60 odstotkov, na približno 5,8 milijarde evrov, število zaposlenih pa se je v resnici povečalo za sedem odstotkov, na skoraj deset tisoč. Čeprav bi najraje vse prodal, je težko najti kupca, vsaka transakcija pa bi zahtevala tudi rusko odobritev.

Madžarska banka OTP je med redkimi posojilodajalci EU, ki denar selijo iz države. Madžarski premier Viktor Orban je najtesnejši zaveznik Kremlja v EU in je, preden je popustil, več mesecev zadrževal pomoč bloka za obrambo Ukrajine. OTP kljub temu vztraja, da ni imel koristi od Orbanovega prijateljskega odnosa s Putinom. Podjetje pravi, da v celoti spoštuje sankcije in želi zapustiti ruski trg, vendar mu tamkajšnji regulatorji otežujejo prodajo enote po pošteni ceni. Italijanska UniCredit deluje v Rusiji prek hčerinske družbe s približno 3.100 zaposlenimi in več kot 50 podružnicami. Milanska banka pravi, da je od leta 2022 v Rusiji rezervirala več kot 800 milijonov evrov za neplačila in zmanjšala svoj posojilni portfelj za dve tretjini. Izvršni direktor Andrea Orcel pa je na majskem konferenčnem sklicu zatrdil, da bo banka še naprej naredila vse, kar je v njeni moči, in da deluje v skladu s sankcijami, dokončen odhod pa bo težko izvesti. »Očitno je,« je dejal, »da bi, če bi bila priložnost za hitrejši odhod, to tudi storili.«

Članek je nastal v sodelovanju s Sonio Sirletti, Veroniko Gulyas, Mártonom Éderjem in Martonom Kasnyikom.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar