Kitajska se sooča z rastočimi ameriškimi carinami predsednika Donalda Trumpa. Njen nepremičninski trg počasi propada. Njeno gospodarstvo plahni. Po desetletjih ravnanja po navodilih britanskega ekonomista Johna Maynarda Keynesa in njegovi doktrini upravljanja povpraševanja se zdaj kitajsko vodstvo uči od ameriškega ekonomista Josepha Schumpeterja in njegovega prepričanja o ustvarjalnem uničevanju.
Najnovejši razlog za glavobol kitajskih politikov: za deset odstotnih točk višje carine na ves izvoz v ZDA, poleg 25-odstotnih dajatev, ki jih je Trump odredil že v svojem prvem mandatu. Natančno napovedovanje posledic ni lahko, ocene iz akademske literature pa kažejo, da bi nove omejitve lahko sprožile 20-odstotni padec prodaje iz Kitajske v ZDA.
Tokrat udarec iz tujine prihaja ravno v trenutku, ko se Kitajska sooča s težavami na domačih tleh. Po desetletju prekomerne gradnje in pretiranega zadolževanja se je nepremičninski sektor znašel sredi nadzorovanega propada. Naložbe v nepremičnine, ki so bile nekoč osrednje gonilo rasti Kitajske, se zmanjšujejo že skoraj štiri leta. Pomen tega dejstva je težko preceniti.
V letih razcveta je kitajska gradnja nepremičnin poganjala vse, od jeklarn do tovarn pohištva. Banke so nepremičninskim podjetjem stregle s posojili. Nepremičnine so v bilancah stanja gospodinjstev zajemale največje deleže premoženja, in sicer približno 70-odstotni delež. Zdaj pa je pravljice konec in posledice se širijo po celotnem gospodarstvu. Jeklarne so zaprte in banke se sprašujejo, ali imajo na razpolago dovolj kapitala za kritje posojil, ki so šla po zlu.
Gospodinjstva, ki jih je prestrašil padec vrednosti stanovanjskih nepremičnin, zdaj varčujejo več in porabljajo manj. Kitajska podjetja so se na zmanjšano povpraševanje odzvala z nižanjem cen. Rezultat je bila dveletna deflacija, najdaljša od azijske finančne krize v poznih devetdesetih.
Bloomberg Economics napoveduje, da naj bi se kitajski javnofinančni primanjkljaj povečal s 6,6 odstotka bruto domačega proizvoda v letu 2024 na 8,5 odstotka v letu 2025. Pri določanju višine vladnih spodbud radi posežemo po metaforah o strelnem orožju in se tako sprašujemo, s čim bo vlada oborožila gospodarstvo: tokrat mu bo v roke sicer potisnila nekaj močnejšega od vodne pištolice, na bazuko pa vendarle ne morejo računati.
Omejevanje gospodarske podpore označuje odmik od kitajske norme. Preostali svet je pozabil na Keynesa in njegov nasvet – ki ima svoje korenine v veliki gospodarski krizi v 30. letih prejšnjega stoletja –, da bi morala vlada v času recesije ljudi plačevati, da kopljejo luknje v tleh in jih nato ponovno zasujejo. Do nedavnega pa smo lahko po cestah, ki ne vodijo nikamor, zapuščenih letališčih in praznih stanovanjskih stolpnicah sklepali, da se Kitajska še vedno oklepa Keynesovih lekcij.
David Spector za Bloomberg Businessweek
Ta odločnost je bila za rast kot nalašč. V letih po svetovni finančni krizi leta 2008 je kitajsko gospodarstvo še naprej tiho delovalo, medtem ko so varčevalni ukrepi, ki so si jih naložile države v ZDA in Evropi, upočasnile okrevanje. Zaradi vseh teh spodbud pa se je Kitajska znašla pod težkim bremenom presežnih zmogljivosti. Na koncu je preobilica nedejavnih tovarn, praznih stanovanj in neodplačanih nepremičninskih posojil privedla do gospodarske šibkosti, ki spominja na stanje zahodnih gospodarstev v 70. letih, potem ko so ta desetletja sledila Keynesovemu receptu.
V čem je rešitev? Bodisi po izbiri ali sili razmer je Keynes izpadel in Kitajska zdaj sledi zapovedim drugega velikega ekonomista: Schumpetra. V svojem opusu Kapitalizem, socializem in demokracija Schumpeter trdi, da moč kapitalističnega sistema izhaja iz "večnega viharnega vetra ustvarjalnega uničenja", ki je vel skozi gospodarstvo. Nove tehnologije izpodrivajo stare tehnologije. Nova podjetja izpodrivajo stara podjetja. Za poražence je to boleče, vendar pa poganja napredek.
Schumpeter je trdil, da je ustvarjalno uničevanje edinstvena značilnost kapitalizma. Kitajska dokazuje, da lahko deluje tudi v svojem hibridnem sistemu države in trga. Odličen primer tega je nepremičninski sektor, kjer vlada po letih podpore zdaj pušča, da se nepremičninski investitorji soočajo s posledicami svojih pretiravanj. Prebuditev v resničnost je bila kruta za vse vpletene, od imetnikov obveznic do kupcev, ki so plačali polog za stanovanja, ki nikoli ne bodo zgrajena. Pomeni pa tudi, da sta zdaj na razpolago kapital in delovna sila za bolj produktivne namene. Bloomberg Economics napoveduje, da bodo do leta 2026 nepremičnine prispevale manj kot 17 odstotkov kitajskega BDP, kar je v primerjavi z letom 2017 skoraj za četrtino manj. Visokotehnološki sektorji pa se v istem obdobju pripravljajo povečati svoj delež z manj kot 11 odstotkov na več kot 18 odstotkov.
Sprejemanje Schumpeterjevega evangelija je razvidno tudi v stopnji konkurence, ki je prisotna v nekaterih novejših kitajskih panogah. Na področjih električnih vozil imajo ZDA družbo Tesla, Kitajska pa ima družbe BYD, Geely, Nio, Xiaomi, Xpeng in številne druge. Kitajska električna vozila veliko nadgradnjo doživijo vsako leto ali dve, medtem ko tuje blagovne znamke na to čakajo štiri ali pet let. Oddelki za raziskave in razvoj pri proizvajalcih avtomobilov nosijo težko breme, vendar pa Joanna Chen, analitičarka pri Bloomberg Intelligence, pravi, da je hiter tempo inovacij panogo usmeril naravnost na prehitevalni pas.
V kitajski e-trgovini je kot na bojišču, saj se uveljavljeni ponudniki, kot so Taobao, JD.com in Pinduoduo, za tržni delež borijo z novinci, kot sta družbeni platformi za trgovanje RedNote in Douyin. In kot se je svet lahko prepričal v januarju, država ne zaostaja niti na področju umetne inteligence. Izpopolnjenost modela R1 podjetja DeepSeek je morda presenetila ameriške vlagatelje, gre pa za le enega od več kot 300 velikih jezikovnih modelov, ki so jih ustvarile kitajske vojske razvijalcev programske opreme.
Ali bo prehod iz Keynesovega na Schumpeterjev nauk preprost? Ne. Arthur Kroeber, vodja raziskav v podjetju Gavekal in avtor knjige Kitajsko gospodarstvo: Kaj moramo vedeti vsi, je situacijo na nepozaben način ponazoril takole: država, ki je do zdaj živela od torte, bo zdaj živela od brokolija – manj bo okusen, a bolj zdrav. Čeprav nepremičnine ostajajo prevladujoča – in negativna – gonilna sila gospodarstva, pa imata naraščajoča prodaja električnih vozil proizvajalca BYD in osupljiva umetna inteligenca podjetja DeepSeek potencial. Pisanje računalniške kode bo slej ko prej pomembnejše gonilo rasti Kitajske kot vlivanje betona.
V ZDA tehnološki prvaki že uživajo neverjetno tržno moč. Če lahko sklepamo po njihovem položaju na odru ob Trumpovi inavguraciji, si prizadevajo zgraditi močne odnose z Belo hišo, ki bo to moč pomagala tudi dodobra utrditi. Osrednja vloga Elona Muska v vladi konkurenčnemu položaju njegovih številnih podjetij zagotovo ne bo škodila. Obenem pa Trump s svojimi carinami obljublja, da bo tradicionalne panoge, kot sta jeklarstvo in avtomobilska industrija, zaščitil pred svetovno konkurenco.
Schumpeter je svojo teorijo ustvarjalnega uničevanje razvil kot priseljenec v ZDA in profesor na Harvardu. Če želijo ZDA v svetovni gospodarski tekmi ohraniti prednost, bi bilo pametno, da njegovih modrosti ne pozabijo, še zlasti ker se jih je Kitajska pravkar naučila.
.webp){kind=icon}
