text size
Diar Khal se jasno spominja trenutka, ko je prispel v Nemčijo: bilo je 6. decembra 2014 nekaj minut po 18. uri. Ta trenutek je zaznamoval konec dolgotrajne negotovosti, potem ko je pri dvanajstih pobegnil pred državljansko vojno v Siriji, sledila pa so tri leta dolgih delovnikov v napornih službah v Turčiji. Takrat je vedel, da v Nemčiji domuje Mercedes-Benz, prav veliko več pa ne. Dobro desetletje pozneje Khal tekoče govori nemško, živi v industrijskem mestu Mannheim in ima 15 polno zaposlenih uslužbencev v svojem zagonskem podjetju; izdelujejo aplikacijo, ki priseljencem pomaga, da se lažje znajdejo v nemški birokraciji. To je zgodba o uspehu, ki je v nemških razgretih razpravah o migracijah pogosto potisnjena na rob.