.webp){kind=icon}
Gorski centri v Sloveniji so pred letošnjo zimsko turistično sezono izvedli znatne investicije in posodobitve ponudbe. Te so predvsem rezultat uspešne prijave na razpis za evropska nepovratna sredstva mehanizma React. Na lanskem razpisu je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport podprlo devet gorskih centrov.
"Sofinancerski delež bo približno 55,4 milijona evrov, celotna vrednost naložb pa bo okoli 80 milijonov evrov oziroma bo končna številka glede na podražitve, ki so jih utrpeli investitorji, verjetno še nekoliko višja," je dejala generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu Dubravka Kalin.
Tudi sicer je slovenski turizem v največjem investicijskem ciklu, katerega namen je dvig konkurenčnosti, tudi z namenom razvoja v celoletne trajnostne turistične produkte. Po besedah Kalin so trenutno v vseh turističnih sektorjih v izvajanju investicije, vredne blizu 359 milijonov evrov.
Deset let brez investicij
Nove naprave oziroma posodobitve ponudb so deležni na Mariborskem Pohorju, Kopah, Golteh, Krvavcu, Voglu, Treh kraljih in Cerknem. Kot je v oddaji Start dejal Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev, ''pri nas od leta 2012 do leta 2022 investicijskega cikla ni bilo. Sedaj smo v enem letu izvedli ogromno in verjamem, da bomo s tem tempom tudi nadaljevali''.
Pogovori z vlado gredo po besedah Paradiža v pravo smer in ''verjamem, da bomo zagotovili nek trajnostni vir financiranja za gorske centre, ki v Sloveniji ustvarjajo največ nočitev in na ta način zagotovili kvaliteten trajnostni razvoj''. Denar je po njegovem mnenju treba iskati v evropskih sredstvih in v državnem proračunu.
S tem bi ustvarili pogoje za ''dobro delo, za konkurenčnost in primerljivost s tujimi smučišči,'' je jasen predsednik žičničarjev. Gorski centri ustvarijo eno tretjino nočitev v Sloveniji. ''Če dodamo še multiplikativni faktor, ki je med 8 do 10, pridemo na izredno dobre učinke zimskega turizma,'' pravi Paradiž. S naložbami se bo Slovenija tudi lažje promovirala kot celoletna destinacija.
Novosti so tudi že predstavili na tujih trgih. ''Pričakovanja za letos so velika. Lahko govorimo za nas, smučišče Kope, da imamo zimo prodano,'' se veseli Paradiž, ki vodi tudi omenjeno koroško smučišče. Sledi le še zasneževanje in prvi zavoji v tednu dni.
Nejasna usoda Kanina
Temna lisa pa ostaja Kanin. Usoda edinega visokogorskega smučišča še ni znana, na infrastrukturnem ministrstvu še iščejo rešitve. ''Na Kaninu morajo najprej razrešiti zadeve v lokalni skupnosti,'' je jasen Paradiž. Na Združenju slovenskih žičničarjev so mnenja, da je treba najti dolgoročno rešitev za to smučišče.
''Seveda mora biti najprej vzpostavljeno stanje, kakšno bo upravljanje bo Kanina, da bo država vedela, ko bo vlagala,'' pravi Paradiž. To je pomembno, ''ker ima Kanin velik potencial tako v letnem kot v zimskem turizmu, tudi povezavo na italijansko strani''. Zato je treba narediti jasno strategijo, projekte in potem z novimi napravami konkurirati evropskemu gorskemu zimskemu turizmu, meni Paradiž.
