.webp){kind=icon}
Poslanci državnega zbora nadaljujejo izredno sejo, na kateri obravnavajo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je že ob potrditvi na vladi požel val nasprotovanj s strani delodajalskih združenj in gospodarstva. Ta vladi očitajo, da je bil sprejet brez soglasja socialnih partnerjev. Reprezentativne delodajalske organizacije ob tem opozarjajo, da predlog zakona prinaša dodatne obremenitve plač, kar bi po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) »lahko zmanjšalo konkurenčnost gospodarstva in posledično ogrozilo delovna mesta«.
V zbornici opozarjajo, da skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev v Sloveniji trenutno znaša 38,2 odstotka in je med najvišjimi v Evropi. »Predlagane rešitve so zato za delodajalce absolutno nesprejemljive,« so še zapisali. Po zadnjih podatkih OECD je Slovenija po stopnji davčne obremenitve plač na sedmem mestu med skupno 38. državami.
Na mizi še nekaj reform, delodajalci zaskrbljeni
Po mnenju OZS bi se morala dolgotrajna oskrba financirati v okviru obstoječih prispevnih stopenj, ne pa na način, da bi od začetka julija 2025, kot predvideva predlog zakona, dodaten odstotek od bruto plače plačevali delodajalci pa tudi zaposleni.
Predlagani prispevki za dolgotrajno oskrbo bi po ocenah predsednika OZS Blaža Cvara, ki bo kot samostojni podjetnik, torej istočasno delojemalec in delodajalec, obdavčen z dvema odstotkoma, ob povprečni plači lahko pomenili tudi do tisoč evrov neto dodatnega mesečnega stroška.
Cvar je spomnil, da je OECD že leta 2018 ugotovil, da je obremenitev plač v Sloveniji visoka, potrebna pa je »celovito davčna reforma, ki bo razbremenila plače in preusmerila obremenitev iz prispevkov za socialno varnost zaposlenih na dohodnino ter v manj distorzijske davke, kot so DDV in davki na nepremičnine.«
Sogovornik je ob tem spomnil na obljubo vlade in premiera Roberta Goloba, da bo razbremenila plače, uvedla pa nepremičninski davek, davek na premoženje itd. »V tem trenutku se dogaja ravno nasprotno. Plače želimo obremeniti veliko bolj, kot smo si lahko kadarkoli predstavljali,« je še povedal Cvar za Bloomberg Adria TV in izrazil bojazen pred dodatnim višanjem stroškov: »Na mizi imamo kar nekaj reform. Zakon o dolgotrajni oskrbi, pa pokojninsko reformo, pa seveda zakon o delovnih razmerjih. Ko to vse skupaj seštejemo, pridemo do številk, do odstotkov, ki so za gospodarstvo absolutno nesprejemljivi.«
Vlada hiti, pri hitenju pa lahko pride do nepredvidljivih posledic
Cvar pravi, da bi morala vlada vse načrtovane reforme in zakone obravnavati celostno in premišljeno, saj so predvidene reforme (zdravstvena, pokojninska, dolgotrajna oskrba, davčna) povezane ena z drugo. Meni, da je potrebno ugotoviti, kako vse te lahko obremenijo gospodarstvo, ki je po njegovih besedah »denarnica, ki polni proračun.«
Ob tem je dodal, da vlada zelo hiti s sprejemanjem potrebnih zavez, da ne bi ogrozila izplačevanja sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, a »pri hitenju lahko naredimo veliko napak, ki imajo lahko kratkoročno in dolgoročno veliko nepopravljivih posledic«.
»Če ostanemo preslišani, se tega ne gremo več«
Gospodarstveniki si želijo z vlado sprejeti najboljše rešitve za vse, je povedal predsednik OZS, a so pripravljeni na zaostrovanja. »Če bomo preslišani, bomo povedali, da se tega ne gremo več na takšen način,« je povedal Cvar. Vsa reprezentativna delodajalska združenja, ki delujejo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so si enotna, je povedal Cvar ob vprašanju ali se strinja z Marjanom Trobišem, predsednikom Združenja delodajalcev Slovenije, ki je za N1 povedal, da so delodajalci na robu manjšega protesta. »Na kakšen način bomo izrazili ta protest še ni znano. Vsekakor pa gremo v smeri izstopa iz Ekonomsko-socialnega sveta,« je zaključil sogovornik.
Predlogu zakona nasprotuje opozicija, obeta pa se mu tudi veto Državnega sveta.
