.webp){kind=icon}
Odnos med vlado in gospodarskimi združenji je popolnoma skrhan, pravijo v delodajalskih združenjih. Vedno nove obremenitve ob ohlajanju gospodarstva so letos že večkrat pošteno razkurile gospodarstvenike. Zaradi ukrepov, ki po mnenju gospodarstvenikov v časih preteče recesije niso nujni, so celo izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta.
Zadnja odprta fronta je zakon o evidencah, ki prinaša dodatno birokracijo tudi tistim, ki niso kršilci zakonodaje. Za Zakon o obnovi po poplavah delodajalska združenja enotno pravijo, da bo z dodatnimi davki še bolj ogrozil panoge, ki se že soočajo s krizo. Ob prihajajočih ohlajanjih je še odprto subvencioniranje čakanja na delo, kot ga je že sprejela Nemčija.
Kot je v oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV dejal Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je komunikacija s predsednikom vlade Robertom Golobom zelo otežena. Kot so potrdili v Kabinetu predsednika vlade, ta v prvih nekaj tednih po poplavah premier ni obiskal niti ene od prizadetih tovarn. Se je pa rad nastavljal fotografskim aparatom in kameram povsod drugje, kar kaže na njegov odnos do gospodarstva.
''Kravo, ki jo molzeš, je treba tudi krmiti''
A v GZS so v rednih stikih z ministrstvi za gospodarstvo, finance in za delo. Med njimi pa opažajo precejšnje razlike. Kot je dejal Gorenšček, pri ''ministrstvu za gospodarstvo vedno naletimo na razumevanje, vendar ugotavljamo, da minister ni dovolj prodoren, da naših in njegovih interesov ne more uveljaviti na vladi. Medtem ko se pri financah in pri delu razhajamo že skozi samo debato. Oni nam ne obljubljajo gradov v oblakih in jih tudi zato ne realizirajo''.
Že dlje opozarjajo na ohlajanje gospodarstva, a bo vlada o subvencioniranju čakanja na delo zaradi preteče recesije odločala šele prihodnje leto. Takrat pa bo za mnoga podjetja, ki že čutijo recesijo, prepozno, opozarja Blaž Cvar iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Strošek pa bo posledično večji tudi za proračun. ''Kravo, ki jo molzeš, je treba tudi krmiti,'' je Cvar slikovito opisal, kako bi morala vlada spremeniti odnos do gospodarstva.
Tudi Cvar potrjuje, da so odnosi z vlado skrhani, da z argumenti opozarjajo, ''da gospodarstvo ne sme biti drugorazredna tema. Zdaj mislim, da niti več drugorazredna tema nismo. Nismo grozili z ulico kot tretja stran v Ekonomsko-socialnem svetu. In očitno način z grožnjami bolj zaleže kot pa argumenti,'' je razočaran Cvar.
O izstopu delodajalskih združenj iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je Gorenšček dejal, da so bili izigrani dvakrat, tako pri čezmejno napotenih delavcih kot pri zakonu o dolgotrajni oskrbi. In da za izstop ni bil kriva le novela zakona o delovnih razmerjih. Glede zakona o evidentiranju delovnega časa pa so jim na ESS obljubili, da bodo izjeme uredili s podzakonskimi akti, a tega niso storili.
Da si vedno prizadevajo za boljše odnose, je dejal tudi Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. A je priznal, da jim vedno ne uspeva. ''Minister Han je politično eden od najbolj izkušenih ministrov v tej vladi in s svojim načinom delovanja, s tem, da ne poglablja konfliktov, ampak jih skuša zgladiti in oblikovati teren za oblikovanje čim bolj celostnih rešitev,'' pravi Frangež.
Celoten pogovor si oglejte v priloženem videu.
