Čeprav slovenska avtomobilska industrija zaposluje 40 tisoč ljudi, na kratki rok ni pričakovati posledic kitajske odločitve o omejevanju izvoza redkih kovin za proizvodnjo čipov, je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Iztok Seljak, član upravnega odbora Hidrie. "To je klic k temu, da stopimo skupaj, da se organiziramo drugače kot do zdaj, da razumemo, kaj je strateško pred nami," meni Seljak.
Kako ste sprejeli odločitev Kitajske o omejitvi izvoza galija in germanija? Kako bo vplivala na globalno avtomobilsko industrijo, posledično tudi na slovensko? Ali morda pričakujte zamude v proizvodnji, podražitve, težave z dobavami?
Gre za sestavni del geostrateške tekme med ZDA in Kitajsko za globalno prevlado. A žal s čedalje manjšo vlogo Evrope, ki v tej instalaciji kontinuirano izgublja zaradi odsotnosti resne evropske vizije in strategije na področju razvoja evropskega gospodarstva. Ne pričakujemo pa velikih neposrednih kratkoročnih ali srednjeročnih negativnih vplivov. Je to predvsem jasen ponoven klic in opozorilo Evropi, da se moramo končno strateško osamosvojiti na kritičnih surovinah.
Ste bili v stikih s partnerji iz tujine? Kakšni so njihovi odzivi? Kakšna je reakcija industrije na odločitev Kitajske?
Odzivi naših evropskih partnerjev so enaki našim. To je, da se moramo znotraj Evropske unije končno bolj resno povezati, jasno definirati kritične surovine in materiale prihodnosti in skupaj zagotoviti njihovo preskrbo, kot to strateško daljnovidno že dolgo časa načrtno počneta ZDA in Kitajska.
Galij in germanij nista zelo redka materiala. Težava je lahko njuno pridobivanje. Kje in kako hitro bi lahko evropska podjetja dobila nove surovine? Koliko jih trenutno sploh imamo?
Za vse ključne surovine, tako tudi galij, germanij in druge velja, da so z različnimi koncentracijami razpoložljive na različnih koncih sveta in jih pridobivamo iz narave. Tam si je pač potrebno ustvariti partnerstvo za dostop do njih oziroma jih dobesedno kupiti, prevzeti, kot to dolga leta načrtno počne Kitajska, recimo v Afriki, Južni Ameriki in še kje.
Kakšne reakcije pa pričakujete od Bruslja, tudi od slovenske politike?
Gre za realno geostrateško prevlado v svetu, kjer je realna in pomembna samo ekonomska moč oziroma prevlada. Mi moramo to jasno razumeti in si spet izboriti najboljše možne pozicije. Kakšno reakcijo Bruslja pričakujem? Predvsem ne emocionalne, temveč realno in racionalno, predvsem pa strateško, bistveno bolj daljnosežno, kot je bilo to do sedaj.
Kakšne posledice konkretno pričakujete, kateri deli slovenske avtomobilske industrije bi lahko bili zaradi tega najbolj na udaru?
Mislim in verjamem, da neposrednih kratkoročnih in srednjeročnih posledic v slovenski avtomobilski industriji ne bo in da je to klic k temu, da stopimo skupaj, da se organiziramo drugače kot do zdaj, da razumemo, kaj je strateško pred nami v naslednjih petih, desetih, tudi petnajstih, dvajsetih letih, in da k razreševanju teh strateških vprašanj pristopimo pravočasno, proaktivno in skupaj.