Nadzor oglaševanja vplivnežev na družbenih omrežjih

Vplivneži ali influencerji, kot jih pogosto označujejo s tujko, svoj vpliv vse pogosteje tržijo skozi oglaševanje izdelkov. Ker se nekateri pri tem poslužujejo zavajajočih praks in občasno tudi dela na črno, Evropska komisija za letošnjo jesen načrtuje skupni nadzor držav članic Evropske unije nad tovrstnim oglaševanjem. Udeležila se ga bo tudi Slovenija. O nadzoru in tudi o spremembah zakonodaje, ki bo sledila ugotovitvam nadzora, je za Bloomberg Adria TV govorila glavna tržna inšpektorica Andreja But.

V sporočilu za javnost ste zapisali, da je vplivnežev vedno več. Je znano, koliko jih je, koliko se je povečal obseg trženja prek vplivnežev, kako velik delež oglaševanja predstavljajo in koliko denarja je v teh oblikah trženja? 

Analiza na tem področju še ni bila narejena. O teh podatkih lahko le sklepamo na osnovi števila prijav, ki jih dobivamo in na osnovi opozoril, ki jih dobivamo s strani Evropske komisije, predvsem pa na osnovi oglaševanja samih vplivnežev. 

Koliko je teh prijav?

V zadnjem času smo dobili tri takšne prijave, dobivamo pa obvestila s strani komisije, da prihajajo prijave tudi v ostale države članice. Zato se je Evropska komisija v letošnjem letu odločila za tako imenovani monitoring oziroma pregled stanja v državah članicah. Ta pregled poteka tako, da Komisija vsako leto določi problematično področje, ki ga potem države članice v tistem letu tudi raziščejo. Ugotovijo, kakšno je stanje na trgu in v primeru ugotovljenih nepravilnosti tudi ukrepajo. Komisija pripravi vprašalnik, se pravi usmeri članico, katere podatke želi pridobiti. In potem se z nadzori te podatke pridobi. Na osnovi tega se potem Evropski komisiji da povratna informacija. Na osnovi zbranih podatkov iz vseh držav članic se bo potem sestala delovna skupina, ki bo proučila potrebe po spremembi zakonodaje. 

Kako bo potekal ta nadzor? Kakšne so predvidene sankcije?

Namen obvestila, ki smo ga objavili tako na inšpektoratu kot tudi na ministrstvu, je preventivno delovanje, ki ga določa tudi zakon o inšpekcijskem nadzoru. Gre za razmeroma novo področje. Vplivneži, ki tržijo svoje storitve, morda z vsemi zahtevami, ki jih predpisuje zakonodaja, niso seznanjeni, zato smo se za objavo odločili že zdaj, pred poletjem, čeprav bodo nadzori potekali v jesenskem času.

Globa, ki jo predpisuje zakonodaja, je odvisna od števila ugotovljenih kršitev.

Mi se pri pregledu stanja srečujemo z dvema vrstama kršitev. Prva je ta, da vplivneži sploh nimajo registrirane dejavnosti in v tem primeru lahko govorimo o delu na črno. V tem primeru zadevo odstopimo Finančni upravi Republike Slovenije.

Druga vrsta kršitev, ki jo zaznavamo, je, da imajo registrirano dejavnost, da opravljajo to dejavnost kot samostojni podjetniki ali kot d.o.o. in da objavljajo oglasna sporočila, ki niso predstavljena kot oglasna sporočila. Tu govorimo o zavajajoči poslovni praksi, ki je po Zakonu o varstvu potrošnikov določena kot hujša kršitev, za katero je predpisana kazen od 5.000 do 50.000 evrov za pravne osebe oziroma od 2.000 do 20.000 za samostojne podjetnike.

Morda veste, kolikšen delež vplivnežev, ki prejemajo denar za svoje delo, ima urejen status?

Tega podatka ne morem dati, ker še nismo sistemsko pristopili k nadzoru. Vendar ugotavljamo, da je določen delež vplivnežev, ki imajo urejen status in imajo registrirano dejavnost, ki jo predpisuje zakonodaja. 

Na ravni Evropske unije se pripravlja nova zakonodaja. Kaj bo ta uvedla, kdaj bodo sledile potem tudi nekaj zakonodajne spremembe v Sloveniji?

Sprememba zakonodaje bo odvisna od podatkov, ki jih bomo nadzorni organi v državah članicah zbrali. Na osnovi teh podatkov bo narejena analiza. Delovna skupina bo pristopila k pripravi spremembe zakonodaje.

Tu lahko izpostavim primer Francije, ki je zelo ostro zastavila nadzor nad vplivneži in je že sama pričela s spremembo zakonodaje. Zavzeli so stališče, da če gre za oglasno sporočilo, da se to razume kot trženje in zato pripravljajo spremembe potrošniške zakonodaje in spremembe zakonodaje elektronskega poslovanja na notranjem trgu. V katero smer bo šla komisija, ne vemo. Še manj bi lahko govorila o časovnici, v okviru katere bo sprejeta ta zakonodaja. 

Videl sem, da so Nemci primorali vplivneže, da označijo oglase. Verjetno bo šlo v tej smeri tudi pri nas? 

Tako predvidevamo. Ampak, kot sem že povedala, je v bistvu ta objava namenjena predvsem temu, da spletni vplivneži spoštujejo zakonodajo, ki jo predpisuje država, ki jo nadzira tržni inšpektorat in da registrirajo dejavnost. Ali pa da odpravijo nepravilnosti, ki bi jih lahko zaznali.