Pol leta po naši analizi: kje bi bili danes, če bi vlagali na trge Poljske, Grčije in Romunije?

Sredi prejšnjega leta smo analizirali zvezde evropskih kapitalskih trgov: Poljsko, Grčijo in Romunijo. Takrat smo sklenili, da imajo vsi trije trgi prostor za nadaljnjo rast. V nadaljevanju preverjamo, za kako natančne so se izkazale te ocene in kje so ti trgi več kot šest mesecev po naši prvi analizi.

Začenjamo s Poljsko, katere gospodarstvo je eno najhitreje rastočih v Evropski uniji, z ocenjeno rastjo BDP okoli 3,5 odstotka v letu 2025. Čeprav finančni trgi na predsedniških volitvah junija niso pričakovali zmage Karola Nawrockega, izid volitev ni bistveno prizadel razpoloženja vlagateljev.

Varšavski indeks WIG20 je od začetka junija zrasel za skoraj 20 odstotkov, kar močno presega Euro Stoxx 600 (+12 odstotkov) in nemški DAX (+5 odstotkov). WIG20 z razmerjem med ceno in dobičkom (P/E) 11 ostaja relativno poceni v primerjavi z MSCI Emerging Markets in EuroStoxx 600 (17), hkrati pa ponuja večji dividendni donos (4,4-odstotnega v primerjavi s triodstotnim pri EuroStoxx 600). Poljsko gospodarstvo s skoraj 40 milijoni prebivalcev je manj odvisno od izvoza, bolj pa od domače porabe, kar mu omogoča razmeroma dobro delovanje v razmerah globalne trgovinske negotovosti.

Z vrnitvijo premierja Donalda Tuska na oblast leta 2024 so bila odklenjena sredstva iz evropskih skladov, ki so se začela močneje prelivati v gospodarstvo. Varšavska borza poleg tega poskuša rešiti strukturni problem, ki ga ima večina srednje- in vzhodnoevropskih držav: majhen delež prihrankov prebivalcev, vloženih v delnice. Tržna kapitalizacija podjetij na tej borzi znaša le 22 odstotkov poljskega BDP (2024).

Cilj poljskih oblasti je spodbuditi razvoj investicijske kulture med prebivalci, po vzoru Švedske, v Evropi vodilne po udeležbi gospodinjstev na domačem kapitalskem trgu, saj tržna kapitalizacija borze v Stockholmu dosega okoli 180 odstotkov BDP.

Glavno tveganje za nadaljevanje gospodarske rasti, s tem pa tudi nadaljnji vzpon indeksa WIG20, ostajajo veliki proračunski primanjkljaji. Poljska je v letu 2024 zabeležila primanjkljaj okoli sedem odstotkov BDP, podoben pa se pričakuje tudi v letu 2025, predvsem zaradi močnega povečanja izdatkov za obrambo ter socialne in zdravstvene programe po začetku vojne v Ukrajini.

Vladni načrt predvideva zmanjšanje primanjkljaja na okoli odstotek BDP v obdobju 2026–2028, kar je ambiciozen cilj, ki bi lahko upočasnil gospodarsko rast.

Drugi trg, ki smo ga analizirali sredi minulega leta, je bila Grčija. Atenski indeks ASE je od naše prve analize pridobil okoli 23 odstotkov. Po rasti vodijo banke, s katerimi se trguje z razmeroma zmernimi vrednotenji in privlačnimi dividendami (P/E 11, dividendni donos tri odstotke).

Zahvaljujoč reformam javnih financ, je Grčija spet pridobila investicijsko bonitetno oceno, konec minulega leta pa je FTSE Russell grške delnice vrnil v kategorijo razvitega trga, vnovična uvrstitev pa bo začela veljati septembra letos. Pričakuje se, da bi lahko podoben korak izvedel tudi Stoxx Ltd, kar bi odprlo prostor za prilive blizu milijarde evrov v grške delnice prek pasivnih skladov.

Po trenutnih napovedih naj bi Grčija prihodnje leto izgubila status najbolj zadolžene države evroobmočja, ki bi ga prevzela Italija. Razmerje javnega dolga in BDP naj bi v Grčiji padlo na okoli 130 odstotkov, v primerjavi s približno 138 odstotkov v Italiji. Hkrati se Grčija vse bolj pozicionira kot energetsko vozlišče za vzhodno Evropo, še zlasti v kontekstu distribucije ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Ob upoštevanju vsega naštetega indeks ASE še vedno kaže prostor za nadaljnjo rast, čeprav bodo prihodnja gibanja v veliki meri odvisna od globalnih finančnih razmer.

Tretji trg, ki smo ga analizirali in je med trojico hkrati najboljši performer v opazovanem obdobju, je Romunija. Indeks borze v Bukarešti BET se je v zadnjih šestih mesecih okrepil za približno 50 odstotkov. Po nepričakovani zmagi kandidata političnega centra na volitvah sredi leta so trgi hitro povrnili optimizem in nadaljevali rast v pričakovanju nadaljevanja privatizacije državnih podjetij.

Nadaljevanje privatizacije bi lahko odprlo pot k spremembi statusa romunskega trga iz frontier marketa v emerging market po klasifikaciji MSCI Inc., kar bi potencialno pripeljalo do znatnega priliva tujega kapitala na borzo. Z vidika vrednotenja so romunske delnice še vedno razmeroma poceni v primerjavi z drugim delom regije, kar dolgoročno pomeni investicijski potencial. V indeksu BET so sicer v ospredju energetska podjetja in banke.

 

 

Z vidika temeljnih ekonomskih podatkov se Romunija že vrsto let spopada s tako imenovanim dvojnim primanjkljajem, proračunskega in tekočega računa. Čeprav kreditne agencije za zdaj niso znižale kreditne ocene države, je ta na samem robu investicijskega razreda. Načrtovani proračunski primanjkljaj za leto 2025 znaša približno sedem odstotkov BDP, kar dodatno povečuje zaskrbljenost glede fiskalne vzdržnosti.