Kako cene surovin krojijo prihodnost vetrnih turbin?

Medtem ko cena surovina, kot je baker raste, padec cene jekla in sposobnost proizvajalcev opreme za vetrne turbine (OEM), da zvišajo ceno za nameščen megavat, so prispevali h krepitvi njihovih marž. Kljub temu evropski proizvajalci ostajajo manj izpostavljeni nihajnosti vstopnih stroškov v primerjavi s konkurenti iz ZDA, predvsem zaradi uvoznih carin za jeklo in aluminij in negotovosti glede prihodnjih regulativnih sprememb.

 

Jeklo predstavlja več kot dve tretjini mase vetrnih turbin in je najpomembnejša posamezna surovina glede vpliva na stroške. Cene toplo valjanega jekla (HRC) so upadle za približno 60 odstotkov v primerjavi z rekordnimi ravnmi leta 2022 zaradi stabilizacije dobavnih verig in povpraševanja. Proizvajalci turbin so sprva rast cen surovin izkoristili za utemeljitev zvišanja cen na nameščeni megavat, padec cen pa je pripomogel k izboljšanju operativnih rezultatov.

Cene bakra, ki je druga najpomembnejša surovina glede na vpliv na stroške, še naprej rastejo zaradi povečanega povpraševanja v procesu elektrifikacije. Odvisno od tega, ali so vetrne elektrarne na kopnem ali morju, lahko turbine vsebujejo do 10 ton bakra na megavat. Ta surovina ima pomemben vpliv na skupne materialne stroške, kar se kaže v tem, da je trenutno podražitev negativno vplivala na bruto marže proizvajalcev.

 

 

Poleg jekla in bakra glavne surovine, vključene v izdelavi vetrnih turbin, obsegajo lito železo, aluminij in redke zemeljske kovine (neodimij in disprozij). Cene nekaterih teh surovin rahlo rastejo, vendar imajo manjši vpliv na marže.

Pridobivanje in predelava teh surovin sta pogosto odvisna od ene regije, kar predstavlja dodatno tveganje, še posebej v primeru poslabšanja globalnih geopolitičnih razmer.

Proizvajalci v ZDA se spopadajo z velikim pritiskom na marže zaradi carin na uvoz surovin, predvsem jekla in aluminija. Poleg tega so te družbe izpostavljene negotovostim glede prihodnjega pristopa nove administracije do regulativnih subvencij in davčnih olajšav za obnovljive vire energije. Evropski proizvajalci imajo stabilnejše regulativno okolje, kar jim omogoča učinkovitejše načrtovanje stroškov in proizvodnje. Vendar pa lahko vse večje naložbe EU v obrambni sektor v prihodnosti potencialno zmanjšajo sredstva, namenjena zelenemu prehodu.

Kitajski proizvajalci imajo pomembno prednost, saj jim precej nižji stroški dela, subvencije in lokalno dostopne surovine omogočajo bistveno cenejšo proizvodnjo. To jim omogoča agresivnejše cenovne strategije, kar dodatno povečuje pritisk na druge proizvajalce.

 

 

V prihodnjem obdobju pričakujemo, da bodo proizvajalci vetrnih turbin še naprej beležili rast prihodkov v kombinaciji s stabilnimi maržami, saj se sektor usmerja k okrepitvi obnovljivih virov energije. Vendar pa se napoveduje tudi rast cen jekla in drugih surovin, kar bo povečalo pritisk na proizvodne stroške in bruto marže, zlasti za proizvajalce brez dolgoročnih pogodb za nabavo surovin. Ohranitev marž bo odvisna od sposobnosti proizvajalcev, da še naprej prenašajo stroške na kupce.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar