Turistična dejavnost tudi v letošnjem letu kaže znake okrevanja in je za turistične ponudnike veliko boljša kot lanska. Kljub temu ruska invazija na Ukrajino še vedno ustvarja pritisk na turistični sektor, čuti pa se tudi gospodarska negotovost, ugotavlja analitična ekipa Bloomberg Adria.
Vseh pet držav v regiji Adria je doživelo okrevanje turističnega sektorja, največjo rast prenočitev pa sta zabeležili Slovenija in Hrvaška. Pri nas je število prenočitev letos medletno višje za 256 odstotkov, na Hrvaškem pa se je povečalo za 187 odstotkov. Kljub temu še vedno zaostajamo za rekordnim letom 2019, ko je bilo pri nas število prenočitev višje za 4,2 odstotka, pri naših južnih sosedih pa za 12,2 odstotka.
Pri nas se turizem vrača na predpandemsko raven
Junij je bil dober mesec za slovenske turistične ponudnike. Skoraj 800 tisoč turistov je v prvem poletnem mesecu ustvarilo okoli dva milijona prenočitev, kar je skoraj dvakrat več kot junija lani. Letošnje številke so podobne predpandemskim ravnem, ugotavlja statistični urad RS.
Okoli 45 odstotkov turistov je bilo domačih, 55 odstotkov pa tujih. Največ slednjih je prišlo iz Nemčije, skoraj četrtina vseh. Sledijo turisti iz Avstrije, Italije, Madžarske in Češke. Pandemija pa je očitno poskrbela, da je Slovenija postala bolj zanimiva za domače turiste. Njihovo število je tudi letošnjega junija zraslo in je navišje doslej, če odštejemo pandemski poletji v letih 2020 in 2021. Največ turistov je prespalo v občinah Piran, Ljubljana, Bled in Bohinj.
Povpraševanje podprto s presežnimi prihranki
Ne glede na to, da turistične raziskave kažejo, da se je razpoloženje tujih turistov za prostočasna in poslovna potovanja v začetku tega leta zmanjšalo zaradi rusko-ukrajinske krize, pa je odprava kovidnih omejitev in s tem povezanih stroškov (obvezno testiranje) dala zagon mednarodnemu povpraševanju.
Tudi visoka inflacija ni ustavila povpraševanja tujih turistov, saj si dopust financirajo s presežnimi prihranki. Omenjeni znesek ustvarjenega prihranka je precej višji od trendov pred začetkom epidemije. Na podlagi raziskav lahko ugotovimo, da postaja covid-19 vse manj pomemben dejavnik pri odločanju, ali bodo turisti rezervirali potovanje ali ne.
Povečuje se tudi povpraševanje po skupinskih potovanjih in dogodkih (npr. koncertih in festivalih), česar v pomladnih mesecih še ni bilo opaziti. Medletno bi lahko povpraševanje po skupinskih potovanjih v poletnih mesecih preseglo lanske številke.
Cene turističnih storitev v prvi polovici leta višje za 15 odstotkov
Tudi turistični sektor prispeva k višji inflaciji. Cene turističnih storitev so se v prvi polovici leta zvišale po vsej Evropi in zapolnile vrzel glede na predpandemske ravni. Cen ne poganjajo le višji vhodni stroški zaradi dražjih energentov in blaga, temveč tudi zahteve delavcev po višjih plačah. Tudi turistični sektor namreč ni imun na pomanjkanje delovne sile, sploh v visoki sezoni, ko je povpraševanje največje.
Cene storitev v turističnem sektorju so se v prvem polletju v nekaterih državah močno povišale glede na prvo polletje leta 2019. Na Hrvaškem so cene zrasle kar za petino, medtem ko so v prvem polletju leta 2019 rasle po 11-odstotni stopnji. Pri nas so v prvi polovici leta cene višje za 15 odstotkov, medtem ko so v prvi polovici leta 2019 zrasle za 12 odstotkov.
Samo v juniju so pri nas v medletni primerjavi cene počitniških paketov višje za 6,8 odstotka, cene nastanitev so se podražile za več kot desetino, gostinske storitve pa za več kot devet odstotkov.
Potrošniki več denarja za potovanja kot za stvari
Turizem je bil v pandemskih letih močno prizadet, kar je spremenilo tudi potovalne navade. Tako potrošniki na splošno porabijo več denarja za restavracije, potovanja in rekreacijo in manj denarja za premoženjsko imetje.
Pri nas so število prenočitev domačih turistov močno povečali turistični boni, saj je bilo skupaj porabljenih za 3,71 milijona bonov v skupni vrednosti skoraj 393 milijonov evrov. Na Hrvaškem so po obiskanosti turistov izstopali velikonočni prazniki, ko so turistični ponudniki zabeležili skoraj pol milijona prenočitev, kar je 350 tisoč prenočitev več kot v enakem obdobju lani. Medtem se na noge še vedno počasi postavlja konferenčni turizem.
Srbski turizem močno podpirajo ruski državljani, ki potujejo nazaj v Rusijo prek srbskega ozemlja, česar druge evropske države ne omogočajo. Število turističnih nočitev ruskih državljanov se je v prvih petih mesecih leta povečalo kar za 166 odstotkov glede na enako obdobje leta 2019.
Evropski turizem ostaja odporen
Kot ugotavlja analitična ekipa Bloomberg Adria, evropski turizem ostaja odporen na gospodarska, pandemska in geopolitična tveganja. Razlogi za to so v letošnjem izboljšanju razpoloženja potrošnikov po dveh letih zamrtja potovalnih aktivnosti in akumuliranih prihrankih gospodinjstev. Evropski potrošniki se po njihovem mnenju ne bodo povsem odrekli počitnicam in potovanjem, temveč bodo raje poiskali proračunu prijazne alternative.
Evropska komisija za potovanja (ETC) predvideva, da bo število turistov v Evropi letos nižje za 30 odstotkov glede na leto 2019. Ob tem pričakujejo, da bodo domača potovanja popolnoma okrevala, popolno okrevanje mednarodnih potovanj na predpandemsko raven pa se zaenkrat pričakuje šele v letu 2025.
Trenutno največje tveganje za turistični sektor je rusko-ukrajinski konflikt, ki je privedel do povečane naftne in plinske krize. Naraščajoče cene energije in surovin, ki poganjajo inflacijo, so povečale stroške poslovanja turističnih ponudnikov, nadaljnje motnje v dobavnih verigah pa bi lahko škodile turistični industriji ter povečale operativne stroške.
.webp){kind=icon}
