Regionalno

TEŠ z energetsko krizo lažje diha

Avtor: Uroš Božin

25. julij 2022, 16:01

V Termoelektrarni Šoštanj so v letu 2021 prvič po letu 2013 znova ustvarili dobiček

Uspešno je bila zaključena 261 milijonov evrov vredna izvensodna poravnava z General Electric

Cene električne energije so po letih izredno nizkih cen poletele v višave

TEŠ z energetsko krizo lažje diha

STA

Uroš Božin

TEŠ6, za katerega je država odštela skoraj 1,5 milijarde evrov, se od samega začetka bori s težavami. V letu 2021 pa so prvič po letu 2013 znova ustvarili dobiček. ''Ustvarjeni EBITDA je z dobrimi 219 milijoni evrov krepko presegel načrtovanega, dosežen pa je bil izključno zaradi dosežene poravnave s skupino General Electric v okviru investicije v blok 6,'' so sporočili iz družbe.

''Uspešno je bila zaključena 261 milijonov evrov vredna izvensodna poravnava z General Electric, s katero je bil Termoelektrarni Šoštanj povrnjen velik delež škode, povezane z izgradnjo bloka 6.'' Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je realizirala 231,8 milijona evrov prihodkov od odškodnin, zaradi česar je dosegla tudi EBITDA v višini 219 milijonov evrov.

Dobre novice za TEŠ, slabše za ostale

Močno se je spremenila tudi situacija v energetiki. Cene električne energije so po letih izredno nizkih cen – nekaj časa so vztrajale pod 30 evri za megavatno uro (MWh) – poletele v višave, najbolj očitno v zadnjem polletju. Promptna cena megavatne ure električne energije za dan vnaprej se na evropskih veleprodajnih trgih trenutno giblje med 300 in 400 evri. V Nemčiji se giblje pri 320 evrih, v Franciji pa pri 373 evrih. V istem obdobju lani sta bili ceni 87 oziroma 88 evrov za megavatno uro. Cena za megavatno uro, dobavljeno prihodnje leto, se je v petek na evropski centralni borzi ustalila pri 355 evrih.

Učinek cen pride z zamikom

Kakšna je cene električne energije, ki jo proizvajajo v TEŠ, ne razkrivajo. ''Prodajna cena letošnjega leta je bila oblikovana v prejšnjih letih. Dogajanja na borzah se na proizvajalce običajno prenašajo vsaj z enoletnim zamikom.'' Po našem izračunu je proizvodnja megavatne ure v TEŠ v letu 2020 znašala približno 63 evrov za megavatno uro. Ker je takrat termoelektrarna poslovala s precejšnjo izgubo, bi morala biti za kritje vseh stroškov v letu 2020 cena na trgu okoli 143 evrov za megavatno uro.

Cene emisijskih kuponov, ki jih morajo kupovati v termoelektrarnah, so se umirile. Gibljejo se pri okoli 80 evrih za tono, kar je precej nižje kot februarja, ko so se približale stotim evrom. Evropska komisija je napovedala prodajo dodatnih dovolilnic, da bi lažje prestali prehod od uporabe ruske energije. V okolju vse višjih cen električne energije na evropskem trgu in stabilnih cen emisijskih kuponov oziroma dovolilnic TEŠ postaja rentabilnejši.

Slovenski elektroenergetski sistem se ob tem sooča z nizko proizvodnjo iz hidroelektrarn. Zato so v prvem polletju več električne energije proizvedli v  TEŠ-u. ''V primerjavi z lanskim letom je proizvodnja električne energije v letošnjem letu za 12,62 odstotka večja," so sporočili iz TEŠ-a. ''V lanskem letu smo do 20. julija proizvedli 1.596.961 megavatnih ur električne energije, v letošnjem letu smo v istem časovnem obdobju proizvedli 1.798.502 megavatnih ur električne energije.''

''V TEŠ se v vsakem trenutku prilagajamo zahtevam energetskega sistema Slovenije. Sam režim obratovanja pa je odvisen od režima potreb sistema, ki se spreminja v odvisnosti od letnega časa, vremenskih in hidroloških razmer ter nenazadnje tudi zaradi vpliva kriznih situacij.'' Jeseni Nuklearno elektrarno Krško čaka še remont.

Zakaj so cene električne energije tako visoke

Razlogov za astronomsko rast cen energije je več. Najpomembneje so električno energijo podražile ponorele cene zemeljskega plina. Ceni zemeljskega plina in elektrike sta močno povezani, saj se plin v plinskih termoelektrarnah uporablja za proizvodnjo električne energije. Evropo pesti še suša, ki zmanjšuje proizvodnjo v hidroelektrarnah. V Franciji so cene dodatno poskočile zaradi težav pri vzdrževanju jedrskih elektrarn. Tu je še vročinski val, ki v času pomanjkanja proizvodnih kapacitet viša potrošnjo zaradi dodatnega obratovanja klimatskih naprav.

Medtem ko morajo nekatere termoelektrarne kuriti vse dražji plin, v termoelektrarni Šoštanj kurijo premog. ''V TEŠ uporabljamo zgolj lignit iz Premogovnika Velenje,'' pojasnjujejo v TEŠ. ''Cena premoga je nespremenjena od leta 2015 in je določena z dolgoročno tripartitno pogodbo med Holdingom slovenskih elektrarn (HSE), TEŠ in Premogovnikom Velenje (PV) ter znaša 2,75 evra za gigajoule. Zaradi drastičnega povišanja cen vseh surovin in energentov z lastnikom HSE potekajo aktivnosti tudi v zvezi s to zadevo,'' še dodajajo.

Kakšne so zaloge lignita v Velenju

V Premogovniku Velenje so konec leta 2021 odkopne zaloge znašale 102.385.889 ton. ''V pridobivalnem prostoru geološke zaloge znašajo okoli 350 milijonov ton in dodatnih 200 milijonov ton v samem nahajališču premoga v Šaleški dolini.'' Na vprašanje, ali je PV sposoben izkopavati premog tudi po letu 2033, ko je predvideno zapiranje, odgovarjajo, da je premogovnik s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici ob pogoju zadostnih vlaganj. ''Zalog premoga v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje je dovolj, je pa tehnična omejitev letni izkop premoga, za katerega ocenjujemo, da ne more bistveno preseči 2,8 milijona ton izkopanega lignita.''

Prihaja bosanski premog

Pretekli teden so se predstavniki Slovenskih železnic in Železnic Republike Srbske (ŽRS) dogovorili o možnosti transporta bosanskega premoga, so poročali v uredništvu Bloomberg Adria v Bosni in Hercegovini. Na relaciji Prijerdor–Šoštanj naj bi že letos prepeljali sto tisoč ton premoga, v naslednjem letu pa bi četrtletno prepeljali še sto tisoč ton od skupno načrtovanih 400 tisoč ton. Predvidena sta eden do dva vlaka na dan. V HSE se na vprašanja o nakupu 500 tisoč ton premoga niso odzvali.

V premogovniku so zapisali, da je vlada razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije, namen katere je, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge goriva, od naftnih derivatov do plina in premoga. ''Tveganja in negotovosti, ki vplivajo na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema, so v tem trenutku tako veliki, da zahtevajo dvig stopnje pripravljenosti ter resne pripravljalne in preventivne ukrepe vseh deležnikov na slovenskem elektroenergetskem trgu. Zaradi navedenega se za zdaj preučujejo možnosti povečanja količin izkopanega premoga v Premogovniku Velenje in obenem tudi uvoza premoga. Maksimalne potencialne količine uvoza premoga so 15–30 tisoč ton na mesec. Če bo do uvoza prišlo, bo uvoznik Premogovnik Velenje.''

Vse novice iz rubrike Analiza

Analiza

vse novice iz rubrike Analiza