Evropa se je zaradi zmanjšane dobave zemeljskega plina iz Rusije in posledično višjih cen tega energenta znašla sredi energetske krize. Nedavno zaprtje plinovoda Severni tok 1 zaradi vzdrževalnih del je v državah EU sprožilo ugibanja o popolni prekinitvi ruske dobave, kar je predstavljalo grožnjo za polnjenje zalog plina za zimo in zagotavljanje industrijske porabe. Evropska komisija je na isti dan državam članicam predlagala 15-odstotno zmanjšanje porabe plina.
V četrtek je plin po plinovodu ponovno stekel, in sicer v zmanjšanem obsegu, ki smo ga vajeni že zadnji mesec. Trenutni pretok, ki predstavlja 40 odstotkov dogovorjenih količin, naj bi omogočil polnjenje evropskih plinohramov do ciljnih količin, a bo cene verjetno ohranil visoke.
Uredništva Bloomberg Adria so prejšnji teden pod drobnogled vzela energetsko situacijo v naši regiji. Izkazalo se je, da so države krizi v Evropi izpostavljene na različne načine.
Slovenija
Slovenija nima lastnih plinohramov, uvažamo pa praktično ves plin, ki ga porabimo. Dobrih 80 odstotkov plina pride iz Rusije. V primeru prekinitve ruske dobave bi bili tako odvisni od zalog v Evropi. Te so trenutno pri 65 odstotkih skladiščnih kapacitet, ciljna raven je 80 odstotkov do 1. novembra. Največji slovenski trgovec s plinom Geoplin je sicer že pred ponovnim odprtjem plinovoda Severni tok za Bloomberg Adria pojasnil, da svojim odjemalcem zagotavljajo nemoteno dobavo, saj imajo razpršene vire. Agencija za energijo je nedavno vseeno izdala zgodnje opozorilo o potencialno ogroženi oskrbi s plinom.
Vse slovenske sosede imajo svoje plinohrame, Italija in Avstrija imata ene največjih kapacitet v Evropi, z obema državama imamo vzpostavljeno prenosno omrežje. Geoplin ima zakupljene skladiščne kapacitete v tujini, med drugim v Avstriji, so povedali pri podjetju.
Težave za slovensko industrijo in gospodinjstva predstavljata visoka cena plina in z njo povezana visoka cena elektrike. Vlada se je težave že lotila z omejevanjem njune cene za gospodinjstva in javne zavode.
Če ne bo prišlo do dodatnih prekinitev dobave iz Rusije, trenutna zapolnjenost evropskih skladišč pomeni, "da do dodatnega dramatičnega porasta cen ne bi prišlo. Treba pa se je zavedati, da so cenovne ravni, ki smo jih poznali pred denimo dvema letoma, preteklost," so sporočili iz Geoplina.
Preberite več:
Cena elektrike podivjala, zdaj bo ta omejena
Kako solidarna bo Evropa, če zmanjka ruskega plina?
Lesni peleti 'vroča roba' že sredi poletja, jih lahko do zime zmanjka?
Hrvaška
Hrvaška je med državami v regiji najmanj izpostavljena geopolitičnim trenjem med Evropo in Rusijo. Južna soseda porabi 2,9 milijarde kubičnih metrov plina, kakršna je tudi uvozna kapaciteta terminala utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na Krku. Iz Rusije uvozijo okrog milijardo kubičnih metrov plina, ki kot v ostale države regije prispe po Turškem toku. Na Hrvaškem imajo tudi lastne proizvodne kapacitete.
Preberite več:
Što bi u praksi značio EU princip solidarnosti u opskrbi plinom?
Hrvatska bi i bez ruskog plina trebala prebroditi zimu
Ako se Rusi odluče za nuklearnu opciju dio plina prodat ćemo susjedima'
Bosna in Hercegovina
Bosna je stoodstotno odvisna od ruskega plina, ki v državo prispe po Turškem toku. Kot mi nimajo plinohramov, za zdaj pa glede pomanjkanja plina in elektrike v državi ni večjih skrbi. Nekateri odjemalci plina sicer razmišljajo o prehodu na alternativne vire, predvsem LNG. Cene bencina na bencinskih črpalkah v Bosni so visoke, a se naftni trgovci soočajo z izgubami, napoveduje se tudi zapiranje črpalk.
Preberite več:
Paradoks: Cijene goriva rekordne, a najavljuje se zatvaranje pumpi
Dok Evropa strahuje u BiH nema panike zbog plina i struje
Dio potrošača u RS traži zamjenu za ruski gas, TNG kao alternativa
Srbija
Srbija po Turškem toku prejme okrog 2,2 milijarde kubičnih metrov plina, letno jih porabijo okrog tri milijarde. Za zimo se zanašajo na lastni plinohram Banatski dvor, kjer lahko skladiščijo 275 milijona kubičnih metrov plina, dodatnih 500 milijonov pa hranijo v dveh skladiščih na Madžarskem. Z Rusijo imajo sicer sklenjeno pogodbo za 2,2 milijarde kubičnih metrov plina po ceni okrog 400 evrov za tisoč kubičnih metrov.
Srbija ni odvisna od Severnega toka, toda glede na to, da ni uvedla sankcij proti Rusiji, je pod vprašajem pretok po Turškem toku, ki v Srbijo vodi preko članice EU Bolgarije.
Preberite več:
Ako Srbija ostane bez ruskog gasa, nastupiće teška zima
Struja i gas kočničari energetskog i privrednog sektora Srbije
Struja za EPS skuplja 70 odsto, gubitke će platiti građani i privreda
Severna Makedonija
Makedonija je stoodstotno odvisna od ruskega plina, prav tako nima lastnih plinohramov. V zadnjih letih je postala zelo odvisna tudi od uvoza električne energije, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja proizvodnje v domačih hidroelektrarnah in termoelektrarnah. Po mnenju strokovnjakov država ni pripravljena na zimo, z avgustom naj bi se začelo izredno stanje na področju električne energije.
Makedonija se z Bolgarijo dogovarja glede zakupa skladišča za plin, a pogovori stojijo, ker Bolgarija trenutno nima vlade.
Preberite več:
Анализа: Бизнисот ќе „изгори“ од струјата
Допрва ќе поскапува: Нè очекуваат поголеми проблеми со струјата
Македонија преговара за закуп на складишта за гас во Бугарија
.webp){kind=icon}
