Poslovanje bank: Stagnacija obsega posojil, z rastjo vlog do novih rekordov

Slovenske banke zaradi rasti obrestnih mer poslujejo veliko bolje kot lani. Po najnovejših podatkih so v sedmih mesecih leta ustvarile 791,3 milijona evrov čistih obresti. To je dvakrat več kot v istem obdobju lani, ko so pobrale za 383,9 milijona evrov čistih obresti. Delež prihodkov, ki so ga ustvarile od obresti, se je povečal s 51,5 na 69 odstotkov, kažejo podatki Banke Slovenije.

Rast dobička je bila v prvih sedmih mesecih medletno večja za 108,8 odstotka, kar je manj kot junija, ko je bila 144,8-odstotna. Medletna rast je bila tako julija manj izrazita kot v juniju. Upad je posledica neto oslabitev, ki so bile v primerjavi z istim obdobjem lani večje za več kot trikrat.

Slovenske banke med najbolj likvidnimi v Evropi

Slovenske banke v evropskem merilu močno izstopajo po presežku depozitov nad krediti. Količnik likvidnostnega kritja (LCR), s katerim se meri kratkoročna likvidnost bank, ostaja zelo visok: julija je zrasel na 352,2 odstotka, v primerjavi z drugimi evropskimi državami pa je med najvišjimi. Za primerjavo: povprečna likvidnost v Evropi je ob koncu leta 2022 obsegala 164,7 odstotka. Minimalni regulatorni količnik likvidnostnega kritja je 100 odstotkov. Evropska centralna banka (ECB)ga sicer lahko zviša, a je v preteklosti to storila le redko.

Slovenske banke so bile marca 2023 tretje najbolj likvidne v Evropi, kažejo podatki Statiste. Od takrat se je likvidnost še povečala, medtem ko se je pri največjih evropskih bankah, med katerimi ni slovenskih, v drugem trimesečju znižala, je poročal S&P Global.

Obseg posojil stagnira

Obseg posojil nefinančnim družbam se je julija celo znižal za milijon evrov na 10,548 milijarde evrov. Gospodinjstva zaradi visoki obrestnih mer namreč ne najemajo novih posojil. Obseg stanovanjskih posojil gospodinjstev se je julija zvišal za pet milijonov evrov na 8,107 milijarde evrov. Najbolj se je na medletni ravni povečal obseg potrošniških posojil: julija za šest odstotkov, na 2,617 milijarde evrov, in je največji po novembru leta 2020, izhaja iz podatkov Banke Slovenije.

Vloge še naprej rastejo

Po junijskem skoku za skoraj pol milijarde evrov – ta je vsako leto posledica predvsem regresov in izplačila dividend – so vloge gospodinjstev julija na medletni ravni zrasle za 5,2 odstotka oziroma 31,5 milijona evrov na 26,41 milijarde evrov. To je nova rekordna vrednost. Tudi vloge podjetij so se medletno povečale za 5,1 odstotka, na 9,536 milijarde evrov.

Kakšne so bile obrestne mere julija

V primerjavi z junijem so se obrestne mere blago zvišale. Če pogledamo obrestne mere pri novosklenjenih stanovanjskih posojilih s fiksno obrestno mero, so julija ostale nespremenjene pri štirih odstotkih. Od februarja ostajajo nespremenjene. Vse druge obrestne mere še naprej rastejo. Pri novih potrošniških posojilih s fiksno obrestno mero je povprečna obrestna mera zrasla za 6,8 odstotka. Pri stanovanjskih posojilih so obrestne mere v Sloveniji višje kot v evrskem območju, pri potrošniških posojilih pa so v povprečju nižje.

Julija poskočile spremenljive obrestne mere

Spremenljive obrestne mere še naprej rastejo. Pri novosklenjenih stanovanjskih posojilih so se julija povečale s 5,1 na 5,5 odstotka. Povprečna variabilna obrestna mera pri novem posojilu se je julija zvišala za 0,5 odstotne točke in presegle sedem odstotkov. V evrskem območju so še precej višje pri 8,4 odstotka. Tudi pri stanovanjskih posojilih se je povprečna obrestna mera precej zvišala: julija je zrasla za 0,4 odstotne točke na 5,5 odstotka. V območju z evrom so zrasle s 4,4 na 4,5 odstotka.

Obrestne mere na vloge rastejo počasneje kot v evrskem območju

Obrestne mere na nove dolgoročne vloge so julija v Sloveniji zrasle z 1,82 na 1,95 odstotka. Še vedno so nižje kot v območju z evrom, kjer so julija zrasle s 2,26 na 2,39 odstotka. Pri kratkoročnih vlogah je vidna še precej večja razlika: v Sloveniji so bile obrestne mere julija pri 0,6 odstotka, v evropskem območju pa pri 2,4 odstotka.

Bilančna vsota bank je zrasla in presegla 52 milijard evrov. Vlada je v začetku septembra napovedala začasno obdavčitev bank za potrebe obnove po poplavah. Obdavčili bi bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka. To pomeni, da želi z 0,2-odstotno obdavčitvijo pobrati več kot 104 milijone evrov na leto, s čimer bi v prihodnjih petih letih (in ob nespremenjeni bilančni vsoti) tako skupno pobrali okoli 520 milijonov evrov.