V občinah razočarani: Banke, polne denarja, varčujejo pri poslovalnicah

Število bančnih poslovalnic v Sloveniji se vztrajno zmanjšuje. Pred desetimi leti je bilo v mreži poslovnih bank v Sloveniji 678 poslovalnic z 11.245 zaposlenimi, lani pa je bilo poslovalnic le še 384, zaposlenih pa 8054, kažejo podatki Banke Slovenije.

Medtem so v zadnjih letih banke močno povečale prihodke in dobiček. "Dohodek slovenskega bančnega sistema je v prvih štirih mesecih letošnjega leta medletno močno presegel lanskega. Bruto dohodek bank se je letos do konca aprila medletno povečal za več kot tretjino (38 odstotkov), neto dohodek bank pa kar za 69 odstotkov," piše v zadnji, junija objavljeni publikaciji Banke Slovenije.

Banke so v prvih štirih mesecih leta 2023 ustvarile 232 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je za tri četrtine več kot v enakem obdobju leta 2022, piše v poročilu Banke Slovenije. "Rast operativnih stroškov bank je v trenutnih razmerah zmerna in krepko zaostaja za rastjo bruto dohodka."

Združenje občin: Ljudje na podeželju so diskriminirani

Lokalne skupnosti ob tem opozarjajo na škodo, ki jo povzroča zapiranje bančnih poslovalnic, ob visokih dobičkih pa težko razumejo, zakaj banke varčujejo pri zanje pomembnih storitvah. "Ne samo da se poslovalnice zapirajo in se storitve oddaljujejo od njihovih uporabnikov, temveč se storitve centralizirajo. S tem se nadaljuje centralizacija države, s čimer se na Združenju občin Slovenije nikakor ne strinjamo," so sporočili iz Združenja občin Slovenije.

"Ljudje so na podeželju in oddaljenih krajih na ta način diskriminirani, saj se jim onemogoča dostop do pomembnih storitev, ki so na drugi strani prebivalcem v večjih krajih in mestih samoumevne ter dostopne na vsakem koraku."

V urbanih središčih zaprtje ene poslovalnice pomeni, da gredo uporabniki lahko le nekaj sto metrov naprej do naslednje poslovalnice in opravijo želeno storitev, v oddaljenih krajih pa ni tako, pravijo v združenju. Opozarjajo tudi, da številni še vedno niso vešči uporabe spleta in spletnih storitev bank.

"Zdi se nam nerazumljivo, da je pri tehtanju ali bo določena banka zaprla poslovalnico ali ne, odločujoče merilo dobiček. Upoštevati je treba tudi pomen, ki ga imajo te poslovalnice tako v vsakdanjem življenju posameznikov kot v razvojnem in gospodarskem smislu."

Občina Škocjan subvencionira delovanje bančne poslovalnice

Z zapiranjem bančnih, poštnih poslovalnic in odstranitvijo bankomatov se tem krajem odvzema tudi možnost razvoja, menijo v združenju. "Kraji postajajo nezanimivi tudi z vidika priseljevanja in tako bodo razlike med regijami še večje in problematika odseljevanja s podeželja še bolj pereča."

Občina Škocjan je ena tistih, ki je pred leti ostala brez bančne poslovalnice. NLB je tam svojo banko zaprla leta 2013, DBS pa leta 2019, vendar so jo lani znova odprli, je za Bloomberg Adria povedal župan občine Jože Kapler. Ponovno odprtje so dosegli tako, da občina subvencionira delo poslovalnice, ker ta sicer ne bi bila rentabilna.

Banko so namreč občani pogrešali, je povedal župan, zato so v občini našli takšno rešitev. "Občani banko vsekakor potrebujejo," je povedal župan. Tudi drugi župani so se na odločitve bank o zaprtju poslovalnic v zadnjih leti odzvali kritično.

Iz NLB so sporočili, da gre trende v bančništvu in spreminjajoče se uporabniške navade strank, "ki smo jim priča ne zgolj v Sloveniji, temveč po vsem svetu." Navedli so nove digitalne kanale, na katerih so bančne storitve strankam dosegljive, pa tudi mobilno poslovalnico NLB  Bank&Go, banko na kolesih.

"Za optimizacijo naše poslovne mreže se odločamo na podlagi analize ključnih kriterijev, kot so rentabilnost, potencial za širitev in geografska umeščenost, kot tudi na podlagi predvidenih razmer na trgu, upoštevajoč spreminjajoče se uporabniške navade," so še sporočili iz NLB.

Na vprašanje koliko poslovalnic so v zadnjih letih zaprli in koliko so s tem privarčevali, pa v NLB niso odgovorili. Na vprašanje niso odgovorili tudi iz OTP (nekdaj NKBM). 

Slovenija po številu poslovalnic na število prebivalcev nad evropskim povprečjem

V Združenju bank Slovenije pa pravijo, da gre za širši trend, saj se število bančnih poslovalnic zmanjšuje povsod po Evropi. Slovenija je na tem področju še vedno nad povprečjem s 4.000 prebivalci na bančno poslovalnico, medtem ko je povprečje v Uniji 5.536 prebivalcev na bančno poslovalnico. Po teh podatkih je Slovenija 11. med 28 članicami EU po dostopnosti bančnih poslovalnic.

"Banke in hranilnice imajo vzpostavljene kontaktne centre, kjer lahko stranka opravi vse brezgotovinske storitve in prejme tudi nasvet o storitvah, ki jih ponuja banka oziroma hranilnica. Posamezne banke omogočajo tudi videoklepet, ki še bolj nadomešča obisk klasične bančne poslovalnice," so sporočili iz bančnega združenja. Pravijo še, da je mreža bančnih poslovalnic predmet poslovne politike vsake posamezne banke.

Skupnost občin opozarja na širši trend ukinjanja pomembnih storitev za občane

Tudi v Skupnosti občin Slovenije menijo, da je dostopnost bančnih storitev, zlasti v podeželskih občinah, za lokalno prebivalstvo velikega pomena. Opozorili so tudi na širši trend ukinjanja pomembnih storitev za občane – krajevnih uradov, izpostav Fursa, lokalnih izpostav Sklada kmetijskih zemljišč in tako dalje. Od vlade pričakujejo, da bo sprejela ukrepe za spodbujanje policentričnega razvoja, enakomeren razvoj Slovenije in "enakopravno dostopnost do storitev najširšega splošnega pomena".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar