Inflacija v regiji Adria maja 11,1-odstotna, najnižja v Sloveniji

Povprečna inflacija regije Adria je v mesecu maju na letni ravni znašala 11,1 odstotka, smo izračunali iz medletnih inflacij držav v regiji - Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine (BiH) in Severne Makedonije, kjer je z uredništvi prisotna tudi Bloomberg Adria. Najvišjo so imeli v Bosni in Hercegovini, in sicer je znašala 13,4 odstotka, sledi Severna Makedonija z 11,9 odstotki; najnižjo pa smo imeli pri nas, 8,7-odstotno. To so podatki za maj.

Za Slovenijo so že na voljo podatki za junij. Cene življenjskih potrebščin so se medletno povišale za 10,4 odstotka. To je najvišja inflacija, ki smo jo zabeležili v zadnjih 25 letih. Junijski podatki za ostale države še niso na voljo. 

 

V vseh državah regije so k inflaciji največ prispevale cene energentov, elektrike in plina. Cene hrane so se najbolj podražile v Bosni in Hercegovini, in sicer za 21,4 odstotka (podatek velja za april), najmanj pa pri nas, kjer so se v juniju povišale za 12,8 odstotka.

 

"Največje tveganje je prepočasna zajezitev rasti cen življenjskih potrebščin, saj se pritiski cen energentov za daljše obdobje prenašajo na druge kategorije potrošnje. Intenzivnost gospodarskega ohlajanja bo pomembno vplivala na dinamiko umirjanja inflacije," komentira Andrej Knez, glavni analitik Bloomberg Adria.

 

 

Pri nas junija najvišja inflacija v zadnjih 25 letih 

Kot že omenjeno, je statistični urad v Sloveniji v juniju izmeril 10,4-odstotno inflacijo, medtem ko je bila medletna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom, 10,8-odstotna. Ta podatek se zaradi poenotene metodologije uporablja za primerjavo med državami.

K rasti inflacije so največ prispevali energenti. Plin se je podražil za 49,3 odstotka, toplotna energija je dražja za 43,6 odstotka, električna energija pa za 29,3 odstotka. 

Hrana je v povprečju dražja za 12,8 odstotka, cena goriv za osebna vozila pa je višja za 34,5 odstotka. Zaradi dražjih goriv so zrasle tudi cene prevoza, in sicer za 17,2 odstotka. Restavracije in hoteli so v enem letu cene dvignili za 9,2 odstotka. Ob tem je Banka Slovenije napovedala, da bo letošnja inflacija znašala devet odstotkov, v naslednjem letu pa naj bi se znižala na 4,5 odstotka. Ciljni vrednosti dveh odstotkov naj bi se približala šele v letu 2024.

Stanje v denarnici hrvaškega državljana vse bolj depresivno

Inflacija na Hrvaškem je maja medletno višja za 10,8 odstotka, na mesečni ravni pa je zrasla za 1,4 odstotka. Po podatkih državnega statističnega urada (CBS) je k inflaciji največ prispevala podražitev prevoza (19 odstotkov), sledijo hrana in brezalkoholne pijače (15,2 odstotka), restavracije in hoteli (12,1 odstotka) ter pohištvo (11,7 odstotka).

Največjo stopnjo rasti so zabeležili energenti, ki so se podražili za 21,5 odstotka, in to navkljub vladni regulaciji cen. K temu moramo prišteti še rast cen nepremičnin po deset in več odstotkov na leto in dejstvo, da bo Hrvaška z novim letom prevzela evro, kar bo še dodatno poganjalo inflacijo. Medtem rast povprečne plače vse težje drži korak s povišano inflacijo, zato je stanje v denarnici povprečnega hrvaškega državljana vse bolj depresivno.

Prebiranje časopisov ob jutranji kavi v Srbiji medletno občutno dražje

Tudi če to ni prva stvar, na katero bi pomislil srbski državljan ob jutranjem prebiranju časopisa ob skodelici kave, se je po statističnih podatkih ravno ta jutranja razvada na letni ravni najbolj podražila. Po zadnjih podatkih je inflacija v Srbiji maja presegla enomestne vrednosti in medletno zrasla za 10,4 odstotka. Največjo rast cen so zabeležili časopisi in revije, ki so se podražili za 32 odstotkov, za četrtino pa so zrasle cene kave in čaja. 

Podražila so se tudi druga osnovna živila, od kruha in žita, mesa, rib, mleka, sira in jajc do olja in maščobe - vsa so se podražila od 15 do 21 odstotkov. Cena vzdrževanja vozil se je glede na isti mesec lani povišala za 19,5 odstotka, cena goriv in maziv za osebna vozila pa za 23,2 odstotka.

Kot pravijo na srbski narodni banki (NBS), glavna tveganja za povišanje inflacije prihajajo iz mednarodnega okolja, predvsem iz krepitve geopolitičnih napetosti in konfliktov v Ukrajini.

V Bosni in Hercegovini maja rekordna inflacija

Kot so ilustrativno opisali kolegi iz bosansko-hercegovskega uredništva: Bosna in Hercegovina brez krmarja in s prepirljivo posadko pluje kot majhen čoln na burnih inflacijskih valovih. Kljub rekordni stopnji inflacije, ki je maja na letni ravni znašala 14,4 odstotka, že aprila pa je dosegla 13,2 odstotka, vlada BiH ne uvaja posebnih ukrepov.

Pasivnost izhaja iz dveh glavnih razlogov, in sicer splošne politične blokade in pomanjkanja aktivne denarne politike, ki je v veliki meri pogojena z zakonodajo. Centralna banka zaenkrat le navaja dejstva, ne naredi pa nič konkretnega. V zadnji objavi je njihov glavni bankir dejal, da bi lahko nadaljnji šoki na mednarodnem trgu hrane in energije ter usklajevanje cen električne energije na domačem trgu z mednarodnimi trendi pripeljali inflacijo do skrajnih vrednosti. 

Centralna banka ob tem sicer pričakuje šibkejše inflacijske pritiske v drugem polletju. V letu 2022 naj bi po njihovih podatkih inflacija znašala 7,7 odstotka.

V Severni Makedoniji občasno primanjkuje celo osnovnih živil

Tudi v Severni Makedoniji poročajo o visoki inflaciji - ta je namreč maja dosegla skoraj 12 odstotkov, kar se ni zgodilo od konca 90. let prejšnjega stoletja. Močno se je podražilo gorivo; nekatere bencinske črpalke so ob podražitvah naletele na posebno težavo, saj njihovi panoji niso omogočali prikaza trimestnih števil. Na podlagi zadnje odločbe njihove regulatorne komisije stane liter tako 95-oktanskega bencina kot dizla 1,77 evra.

Poleg tega rekorde podirajo tudi cene trgovcev in proizvajalcev, občasno se pojavlja celo pomanjkanje osnovnih živil, kot so jedilno olje, kruh, moka, riž itd. Cene nekaterih izdelkov so dobesedno naraščale iz dneva v dan, kar je pri državljanih povzročilo paniko, zato so omenjena živila množično kupovali.

V narodni banki so kot glavni razlog za takšno situacijo navedli tako imenovano 'uvozno inflacijo', kar pomeni povišanje cen surovin in uvoženih izdelkov, ki je posledica vojne v Ukrajini. 

 

 

 

 

Avtorji nacionalnih člankov:

Klemen Balanč (SLO), Miro Soldić (HR), Vladimir Nikoloski (MKD), Ana Ristović (SRB), Teo Zorić (BiH)   

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar