Plača: Slovenci z najvišjo, Srbi z najhitreje rastočo; kaj bo v 2023

Slovenci imamo najvišjo povprečno plačo v regiji Adria, in sicer je septembra znašala skoraj 1.300 evrov neto mesečno. Po višini plače sledi Hrvaška (1.007 evrov neto), nato Srbija (625 evrov neto), malce nad 500 evrov neto pa znaša povprečna septembrska plača v Bosni in Hercegovini (565 evrov neto) in Severni Makedoniji (508 evrov neto). Glede na vse višjo inflacijo v regiji, ki presega dvomestne številke, in pomanjkanje delovne sile je na mestu vprašanje, kaj se bo dogajalo s plačami v prihodnjem letu.

Analitiki Bloomberg Adria napovedujejo, da bodo plače v letu 2023 nadaljevale nominalno rast kljub ohlajanju gospodarstva. V vseh državah namreč primanjkuje kadra, kar daje delavcem večjo moč pri pogajanjih za višje plače.

Plače najhitreje rastejo v Srbiji

Po rasti plač v devetih mesecih letos smo v Sloveniji na repu držav regije Adria, kjer so plače nominalno v povprečju zrasle za devet odstotkov, realno pa so se v povprečju znižale za 1,4 odstotka. Pozitivno realno rast plač so zabeležile Srbija, Bosna in Hercegovina (BiH) ter Severna Makedonija.

Rast plač so spodbujali visoka gospodarska rast, oživitev povpraševanja po pandemiji, močan trg dela ter rast javnega sektorja in ravni minimalne plače. Realno rast plač je oklestila visoka, dvomestna inflacija, ki je septembra znašala deset odstotkov v Sloveniji, 12,8 odstotka na Hrvaškem, 14 odstotkov v Srbiji, 17,3 odstotka v BiH in 18,7 odstotka v Severni Makedoniji.

Analitiki: Plače bodo v 2023 višje

Analitiki Bloomberg Adria menijo, da se bo letošnja rast bruto domačega proizvoda (BDP) prelila v višje plače tudi v naslednjem letu. Rast plač bosta poganjala predvsem pomanjkanje delovne sile – tako nekvalificirane kot visoko kvalificirane – in previdnost delodajalcev pri odpuščanjih. Oboje delavcem omogoča boljše pogajalsko izhodišče za višanje plač.

Bloomberg

 

"Kljub temu ne pričakujemo, da bo rast neto plač obdržala tako močan zagon kot v zadnjih nekaj četrtletjih," menijo naši analitiki. "Vidimo pa nižjo pozitivno rast kot doseganje ravnotežja zgoraj omenjenih elementov v korist delavcev in splošnega znižanja gospodarske rasti."

Dejavniki, ki so vplivali na rast plač v posameznih državah

V prvih devetih mesecih letošnjega leta je povprečna plača v Sloveniji nominalno zrasla za 2,5 odstotka, zaradi visoke inflacije pa se je realno znižala za 5,4 odstotka. Zaradi prenehanja izplačevanja koronskih dodatkov je povprečna plača v javnem sektorju nominalno upadla za dobre tri in pol odstotke, medtem ko so plače v zasebnem sektorju nominalno zrasle za 6,6 odstotka.

Na plače na Hrvaškem je najbolj vplivala vse večja pogajalska moč zaposlenih zaradi nizke stopnje brezposelnosti, povpraševanje po novih delavcih pa je bilo največje v turizmu, trgovini in gradbeništvu. A niti to niti dvig minimalne plače nista pomagala delavcem do večje kupne moči, saj so se zaradi inflacije realne plače na letni ravni znižale za 2,5 odstotka.

Tudi v Srbiji so za rast realnih plač najbolj zaslužni pozitivno gospodarsko okolje, dvig minimalne plače in veliko povpraševanje po delovni sili. Naši analitiki sicer ocenjujejo, da se bo stopnja rasti plač v največji državi v regiji približala stopnjam ostalim držav. Plače so v Srbiji najbolj zrasle v zasebnem sektorju, kjer so se plače nominalno zvišale za 16,9 odstotka – v primerjavi s 7,7-odstotno nominalno rastjo v javnem sektorju. Največjo rast plač so zabeležili v dejavnosti informacijske tehnologije, kar 34,6-odstotno.

V Bosni in Hercegovini so se zaradi nizke stopnje brezposelnosti in povečanja plač zaposlenih v javni upravi in ​​zdravstvu v Republiki Srbski neto plače povečale za 11,7 odstotka. Naši analitiki ugotavljajo, da je po metodologiji Mednarodne organizacije dela v BiH zabeležena nizka stopnja brezposelnosti, po administrativnih podatkih pa visoka, kar kaže na razširjenost sive ekonomije. Najbolj so se plače v BiH zvišale v upravi (nominalna rast za 28,3 odstotka), poslovanju z nepremičninami in gostinstvu (po 22 odstotkov).

V Severni Makedoniji, ki ima najnižjo nominalno povprečno plačo v regiji, je bila nominalna rast plač v prvih devetih mesecih 9,9-odstotna. Za to je najbolj zaslužna panoga gostinstva, kjer so se plače zvišale za 18,4 odstotka. Višja minimalna plača in večje povpraševanje po zaposlenih od ponudbe sta vplivala tudi na nominalno rast v Severni Makedoniji, realno pa je to rast pojedla inflacija – realne plače so se na letni ravni znižale za 2,2 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar