Hrvaška ribja industrija: Rast obsega, visoki vložki, majhne marže

Hrvaška v zadnjih letih vse bolj izkorišča gospodarske možnosti, ki jih prinaša 5.800 kilometrov jadranske obale, kar vključuje tudi razvoj področja marikulture, tj. gojenja morskih organizmov. Večji igralci na trgu se sicer spopadajo s težavami, od nižjih cen v konkurenčnih državah do kapitalske in delovne intenzivnosti proizvodnje, ki pritiskajo na profitne marže.

Še posebej Hrvaška izstopa pri proizvodnji orade in brancina, kjer je država četrta največja proizvajalka v Evropi, za Turčijo, Grčijo in Španijo, kaže regijska analiza Bloomberg Adria. Pri proizvodnji orade hrvaški tržni delež v Evropi znaša 3,6 odstotka, pri proizvodnji brancina pa 2,8 odstotka. Kot največja ribogojna velesila se je ustoličila Turčija, in sicer "predvsem zaradi znatne devalvacije turške lire, zaradi katere so njihovi proizvodi postali bolj privlačni za druge evropske trge. To je povzročilo povečanje povpraševanja, čemur je sledila prekomerna proizvodnja in padec tržnih cen," pravijo analitiki.

Ribogojna industrija ima slabo ekonomiko, predvsem zaradi pomanjkanja cenovne moči in ekonomije obsega, še ugotavlja analiza; EBITDA marže so običajno v nizkem razponu. Glavni vzrok za nizko donosnost kapitala v tem sektorju je predvsem nizek obrat zalog, ki je posledica več kot eno leto trajajočega proizvodnega cikla.

Medtem ko zaradi kapitalske intenzivnosti ni velike nevarnosti za vstop novih večjih igralcev, so hrvaški ribogojci prepuščeni na milost ali nemilost oligopolu proizvajalcev krme za ribe; trg, ki ga v veliki meri obvladujeta podjetji BioMar in Skretting. Prehod na lastno proizvodnjo krme, ki je sicer izvedljiv za večja podjetja, pa bi še povečal že tako znatne operativne stroške.

Zaradi izvozne naravnanosti trga je konkurenca ostra, na cene pa poleg turškega dumpinga vpliva tudi padec povpraševanja v vse manj številčni Evropi. Visoka konkurenca tako pomeni tudi dobro pogajalsko izhodišče za kupce, kljub temu, da analitiki ne vidijo velike verjetnosti, da bi ribe kaj kmalu nadomestil kakšen drug vir proteinov.

Velike ribe v malem morju

Med hrvaškimi ribogojnicami, ki dosegajo prodajo vsaj 10 milijonov evrov na leto, izstopa podjetje Cromaris. Rast prihodkov Cromarisa je v zadnjih letih poganjala skoraj izključno rast obsega, medtem ko so cene stagnirale. Cromaris je v letu 2022 beležil 93 milijonov evrov prihodkov v 2022, drugouvrščena Orada Adriatic pa z 29 milijoni evrov prihodkov ne dosega niti tretjine tega. Po višini letnih prihodkov v 2022 sledi Kornat Ittica, tej pa proizvajalca tune Jadran tuna in Kali tuna.

Podjetja v sektorju so precej zadolžena, še kaže analiza Bloomberg Adria. Povprečni neto dolg kot delež EBITDA v letu 2022 znaša 3,6x, tudi v tej kategoriji pa prednjači največji igralec Cromaris z 10,5-kratnim neto dolgom v deležu EBITDA. Banke so bila pri izdajanju dolga bolj radodarne v obdobju nizkih obrestnih mer, vendar Cromaris v trenutni poslovni obliki ni samovzdržen. "Vrstniki so glede zadolženosti v nekoliko boljšem položaju, a biti boljši od najslabših ni ravno spodbudno," menijo analitiki. "Ustvarjeni prosti denarni tok ne zadošča za pokritje neporavnanih obveznosti, kaj šele za nadaljnjo širitev."

Kot zanimivost, v posel z ribami – natančneje tunami – se je že leta 2013 vrgel tudi hrvaški vojni general Ante Gotovina, in sicer nedolgo zatem, ko so ga izpustili iz pripora v Haagu, kjer ga sodišče ni spoznalo za krivega vojnih zločinov. Podjetje Gotovine Pelagos net farma se ukvarja z gojenjem tun in njihovim izvozom na Japonsko, v posel pa je vstopil s poslovnim partnerjem Milanom Mandićem, lastnikom Jadran tune iz Biograda.

Hvala za vse ribe

Obeti hrvaške ribogojne industrije so v veliki meri odvisni od trendov v turški monetarni politiki, ki je v zadnjem času milo rečeno kreativna, saj centralna banka tudi v luči podivjane inflacije ohranja obrestne mere nizko in s tem plava proti toku svetovne monetarne dogme. Začetek boja z inflacijo v Turčiji bi povzročil apreciacijo turške lire in posledično zvišanje uvoznih cen za evropske države v korist hrvaških proizvajalcev. A zaenkrat ni znakov, da bi se turška denarna politika spremenila, kar pomeni, da se bodo proizvajalci v bližnji prihodnosti še naprej soočali z nizkimi cenami.

Bloomberg

 

"V zadnjih letih je ribogojna proizvodnja prehitela raven povpraševanja, kar je povzročilo nižjo donosnost in znatne ravni dolga. Posledično predvidevamo, da bo prišlo do upočasnitve rasti proizvodnje," še napovedujejo analitiki, ki namesto širitev proizvodnje vidijo več diverzifikacije izdelkov, s poudarkom na predelanih izdelkih z višjo maržo. Pot do finančne vzdržnosti bo naporna in dolgotrajna, opozarjajo.

 

*Popravljeno v drugem odstavku: Hrvaška je četrta največja proizvajalka orade in brancina v Evropi, ne četrta največja izvoznica.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar