Subvencije za inženirje le obliž, ne pa rešitev za konkurenčnost

Kadrovski bazen je prazen; predvsem je težko najti visokokvalificirane kadre, ki se "s trebuhom za kruhom" raje podajo v tujino, kjer so plače za njihove poklice višje. Ministrstvo za gospodarstvo se je tako domislilo novega ukrepa, ki bi visokokvalificirane kadre zadržal doma – državno subvencioniranje višjih plač za kadre, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han je v intervjuju za časopis Delo dejal, da gre za idejo, "da bo imelo podjetje možnost zaposliti določeno število inženirskega kadra, ki mu bo država, podobno kot v invalidskih podjetjih, s subvencijo pomagala, da bodo imeli ti zaposleni višjo neto plačo". Minister ukrep zagovarja z argumentom, da moramo te ljudi "zadržati v naših podjetjih, ker so gonilna sila razvoja. Seveda pa bo takšna rešitev vezana na število inženirskega kadra in na pogoje, ki jih bodo morala podjetja izpolniti."

Na ministrstvu so potrdili, da pripravljajo nov mehanizem spodbud za razvojna delovna mesta. "Cilj ukrepa je pospešiti razvoj podjetij in dvigniti njihovo dodano vrednost preko razvoja novih inovativnih produktov in storitev. Ideja za ukrep je nastala kot odziv na pobude gospodarstva, ki ima težave pri zaposlitvi tega kadra," so dodali. Podrobnosti o predlogu in delovanju mehanizma v praksi niso definirane. Kakšni so prvi odzivi iz gospodarstva? 

Obstajajo boljše rešitve od subvencij!

"Možnosti je precej in vse so boljše od subvencij," je do napovedanega ukrepa kritičen Andraž Logar, direktor podjetja 3fs. "Najprimernejša bi bila davčna reforma, ki bi uvedla razvojno kapico skupaj z drugimi spremembami v davčni politiki, ki bi zagotovile vzdržnost socialne države. Nujno je bolj obdavčiti premoženje in razbremeniti delo, je pa razumljivo, da tak pristop zahteva nekaj časa." Logar še dodaja, da je vesel, da ministrstvo prepoznava težavo s konkurenčnostjo slovenskih plač, ni pa zadovoljen z artikulacijo rešitve. "Ta namreč nakazuje na povečevanje obremenjujoče birokracije predvsem za manjša podjetja in na še vedno prisotno dogmo, da država ve bolje od podjetij, kaj ta in gospodarstvo potrebujejo."

"Verjamem, da minister hoče le najboljše. Subvencije za inženirje na žalost niso tak ukrep," meni Andraž Tori iz Zemante, ki je v lasti podjetja Outbrain. "Subvencije so birokracija in povečujejo režijski kader." Tori dodaja, da bodo visokotehnološka podjetja z veseljem svetovala glede ukrepov za ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, če jih bo minister vprašal za nasvet.

"Treba je zmanjšati obremenitev dela z visoko dodano vrednostjo. Govorimo o nekajkratnikih trenutnih povprečnih plač," je jasen Tori. "Želimo podjetja, ki imajo tu razvojne centre s takšnimi plačami in ki tukaj plačujejo davke. Imamo dober izobraževalni sistem, imamo neverjetno kakovost bivanja, smo ena najvarnejših držav na svetu," izpostavlja Tori, ki dodaja, da takšen razvoj "zavira ureditev, ki je ukrojena za delovna mesta z nizko dodano vrednostjo".

Minister Han je sicer v intervjuju poudaril, da ministrstvo za finance pripravlja reformo davčne zakonodaje, ki naj bi luč zakonodajnega postopka ugledala naslednje leto. Omenjata se razbremenitev obdavčitve plač srednjega razreda in davek na premoženje.

Z odgovorom so bili bolj skopi pri Dewesoftu. Tam pravijo, da se jim na podlagi informacij, ki jih imajo, zdi "ideja odlična" in da gre "za korak v pravo smer". Soustanovitelj in predsednik Dewesofta Jure Knez je sicer član posvetovalne skupine ministra Hana, ki mu svetuje pri pripravi ukrepov za razvoj gospodarstva.

Različne plače in različna mnenja znotraj IT-panoge

Treba je poudariti, da se  v strošku dela na zaposlenega med tehnološkimi podjetji pojavljajo velike razlike, zaradi česar so verjetno tudi mnenja glede predlaganega ukrepa različna. Oglejmo si primere. Povprečen mesečni celotni strošek dela na zaposlenega v Dewesoftu je bil lani 3.511,60 evra, v 3f je bil ta strošek 4.109 evrov, v Zemati pa 5.555 evrov. V celotni dejavnosti računalniškega programiranja je bilo povprečje 3.763 evrov.

Že razlika med Dewesoftom in Zemanto znaša kar dva tisoč evrov. Načini kompenziranja so lahko zelo različni. Pri tem Dewesoft zaposlenim omogoča nakup deležev v podjetju, ki redno izplačuje dividende.

 

Bloomberg Adria

 

Kdaj bo pridobivanje dovoljenj za kadre z visoko dodano vrednostjo poenostavljeno?

Rešitev za težave z zaposlovanjem bi bil tudi uvoz tujih kadrov, a se zatika pri dolgotrajnosti postopkov za pridobitev dovoljenja, ki včasih trajajo tudi več kot pol leta. Zato podjetja in združenja pozivajo politiko, da na tem področju nekaj ukrene.

Pozivom se pridružuje tudi Andraž Tori, ki pravi, da "če se išče ukrepe, ki so finančno nevtralni, lahko poenostavimo pridobivanje delovnih dovoljenj za kadre z visoko dodano vrednostjo. Trenutni postopki so težki in dolgotrajni."

"Morda bi bilo bolje začeti z izboljšavami tukaj in pripraviti teren za celovito reformo, ki jo napovedujejo za prihodnje leto," dodaja Logar. "Celovita, moderna in razvojna reforma je ključna za napredovanje naše družbe."

Kot smo že poročali, je gospodarsko ministrstvo naklonjeno temu, da se poenostavi in pohitri postopke pridobivanja delovnih dovoljenj za visoko usposobljene kadre iz tujine. "Druga težava so dolgi administrativni postopki za zaposlovanje delavcev iz tujine, s katerimi delodajalci v določenih panogah rešujejo kadrovske težave. Tukaj bo med drugim treba pospešiti postopke na upravnih enotah," je v intervjuju za Delo dejal minister Han.

Ukrepu pa nasprotujejo na ministrstvu za delo, ki ga vodi Luka Mesec, saj bi po njihovem mnenju povečal možnosti za izkoriščanje delavcev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar