Zakaj plača ni razkrita že v zaposlitvenem oglasu?

Navajanje višine plače ali plačnega razpona v oglasih za prosta delovna mesta v tujini postaja vse pogostejša praksa, v Sloveniji pa v kadrovskem procesu prevladuje diskretnost nad transparentnostjo.

Čeprav bi navajanje plač v oglasih lahko imelo prednosti tako za iskalce zaposlitve kot delodajalce, pobudi pri nas nasprotujejo zlasti delodajalci. Zakonodaja odločitev o navedbi plače prepušča delodajalcu, odzivi pristojnega ministrstva na predloge državljanov pa kažejo, da za spremembo zakonodaje ni politične volje.

"Plačni modeli pri nas so relativno nefleksibilni in netransparentni," je za Bloomberg Adria povedala partnerka pri kadrovski agenciji Competo Tina Novak Kač, ki obenem pravi, da se Slovenci sicer odprto pogovarjamo o svojih plačah.

Delodajalci: Plača se oblikuje šele z izborom za zaposlitev

V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) menijo, da zaradi dodatkov k osnovni plači, ki se razlikujejo od posameznika do posameznika, vnaprejšnje objavljanje višine plače skoraj ni mogoče. Navajajo povračilo prevoza na delo in prehrane med delom, regres za letni dopust in druge zakonske dodatke ter dodatke in kolektivnih pogodb.

"V Sloveniji je plačilo za delo sestavljeno iz več delov, ki jih v drugih državah Evropske unije (EU) ne poznajo oziroma jih ne izplačujejo," so nam sporočili iz združenja. "Iz tega razloga je za delodajalce skoraj nemogoče vnaprej javno objavljati znesek plačila za delo, saj se ta lahko dokončno oblikuje šele z izborom osebe za zaposlitev."

Zakaj bi razlike med dodatki onemogočale primerljivost osnovnih plač, niso pojasnili.

Slovenci se pogovarjajo o višini plače

Večja transparentnost bi bila boljša za vse, meni Novak Kač. Nekdo, ki ima določena plačna pričakovanja, ne bo izgubljal časa, če oceni, da je razpisana plača prenizka. Za nekoga drugega pa bi bila plača stimulativna in bo morda začel razmišljati o menjavi službe, česar ne bi storil, če podatek o plači ne bi bil na voljo.

Izkušnje Competa iz tujine kažejo, da objava višine plače v oglasu praviloma poveča odziv, zato Novak Kač v tej praksi vidi prednosti tudi za delodajalce.

Kljub temu se delodajalci pri nas za ta trend niso ogreli, kar Novak Kač pripisuje kulturi diskretnosti. Ta delodajalcem omogoča večjo mero fleksibilnosti pri plačah, saj se o njeni višini dogovarjata iskalec zaposlitve in delodajalec za zaprtimi vrati. Tudi če bi bili delodajalci primorani navesti plačni razpon v oglasu za delo, bi lahko bili pri tem precej kreativni z namenom ohranjanja fleksibilnosti.

Za Slovence je sicer značilno, da se med seboj pogovarjajo o višini plače. "To frustrira mnoge delodajalce, ki nas sprašujejo, kaj bi lahko glede tega ukrenili. A glede tega ni kaj ukrepati; edini način je, da gremo v smeri večje transparentnosti," meni Novak Kač.

Severni sosedi v oglasih navajajo plače

V Avstriji mora delodajalec navesti pričakovano bruto plačo za prvo leto zaposlitve, podobne ukrepe poznajo tudi nekatere zvezne države v Združenih državah Amerike (ZDA). Zvezna država New York je s 1. novembrom letošnjega leta uvedla obvezno navajanje plačnega razpona pri oglasih za prosta delovna mesta. V Sloveniji plače v oglasih navajata nemški trgovinski verigi Lidl in Hofer.

Lidl plačo navaja v oglasih z namenom dviga zanimanja pri potencialnem kandidatu, saj se zavedajo, da so plače – skupaj z vrednotami in prednostmi delodajalca – pogosto odločilne pri izbiri delodajalca.

"S pristopi, ki jih uvajamo v Lidlu Slovenija, odgovarjamo na dinamičen trg delovne sile, saj si nenehno prizadevamo biti konkurenčen delodajalec, obenem pa sledimo svoji zavezi, da zaposlenim zagotavljamo stimulativno plačilo, ki je višje od povprečja v panogi, in privlačne delovne pogoje," so nam sporočili iz podjetja.

lastni arhiv

Slovenska podjetja, ki zaposlujejo kader iz tujine, v oglasih praviloma ne objavljajo višine plač, je dejala Novak Kač. "Je pa res, da je pri IT-podjetjih in programerjih tako, da se v procesu rekrutiranja najprej razkrije podatek o plači. Navadno je plača tema  zaključka kadrovskega pogovora, v IT-sektorju pa se o njej spregovori na začetku."

Predlogi vladi neuslišani

Na portalu Predlagam vladi se je v zadnjih letih zvrstilo več predlogov za zakonsko ureditev, ki bi od delodajalca zahtevala objavo plače v oglasu, bodisi minimalne za razpisano delovno mesto bodisi plačnega razpona.

Tudi na ministrstvu za delo opažajo, da delodajalci plač v praksi ne navajajo, čeprav je to lahko dodaten motivacijski dejavnik. Navedba višine plače ima svoje prednosti predvsem za iskalce zaposlitve, pravijo, saj s tem pridobijo več informacij, na podlagi katerih lahko sprejmejo odločitev glede prijave na prosto delovno mesto. Za delodajalce pa je to prednost pri iskanju kadrov s specifičnimi znanji, saj tako dobijo kandidate, ki so zadovoljni s ponujenim plačilom. Kljub prednostim se delodajalci ne odločajo za to možnost, saj želijo ohraniti več "manevrskega prostora", menijo na ministrstvu.

"Upoštevaje zakonsko ureditev, ki prepušča delodajalcu odločitev o tem, ali bo v javni objavi prostega delovnega mesta navedel tudi višino plače, ki je skladna z mednarodnimi dokumenti, in dejstvo, da navedeni predlog ni bil izpostavljen v okviru usklajevanj med socialnimi partnerji pri pripravi ZDR-1, menimo, da je veljavna zakonska ureditev ustrezna," so tako septembra lani kot julija letos odgovorili z ministrstva.