.webp){kind=icon}
Od začetka leta je dobršen del svetovnih borznih indeksov zabeležil več kot 20-odstotni padec. Takšen medvedji padec je tradicionalno razumljen kot eden glavnih znanilcev slabih časov. A medtem ko so se indeksi na pomembnejših svetovnih borzah dotaknili tal, je na domačih borzah v regiji Adria zgodba nekoliko drugačna.
V času, ko so vlagatelji na svetovnih borzah vse bolj živčni zaradi nihanja tečajev, negativnih novic in Putinovih smrtonosnih kapric, se zdi, da sta vlagatelje na domačih borzah prevzela pregovorni budistični mir in spokojnost. Zanje je nepredvidljivost rutina, razočaranja pa vsakdanjik.
Analitiki Bloomberg Adria poudarjajo, da je med borzami v regiji le ljubljanska sledila svetovnim. Indeks SBI TOP je od začetka leta zdrsnil za 19 odstotkov. Nekoliko blažji upad sta doživela zagrebški Crobex in severnomakedonski MBI 10, katerih vrednost je v letu 2022 doživela od sedem- do osemodstotni upad.
Delniški indeksi ostalih regionalnih borz so zrasli: beograjski Belex 15 za tri odstotke, indeks sarajevske borze SASE za skoraj šest odstotkov, banjaluški BIRS pa za več kot 15 odstotkov. Analitiki ugotavljajo, da naj bi "indeksi v regiji korelirali s svetovnimi trendi", a razlika v razmerju do njih in s tem njihov letošnji relativni uspeh izvirata iz "šibkejše likvidnosti na lokalnih trgih".
Medtem ko dnevni promet na večjih svetovnih borzah, kot je frankfurtska, lahko znaša 0,3 odstotka ali več njihove tržne kapitalizacije, se na lokalnih borzah praviloma giblje od 0,02 do 0,07 odstotka. Tudi borze iz nekoliko širše regije, kot so tiste v Budimpešti, Bukarešti in Sofiji, dnevno dosegajo večji promet od domačih, in sicer od 0,04 do 0,15 odstotka tržne kapitalizacije.
Kapitalizacija in percepcija
Glavna razloga, ki jih analitična ekipa Bloomberg Adria navaja za nizek promet, sta "premajhna kapitalizacija za privabljanje večjih globalnih vlagateljev" in "percepcija trga o potencialnem donosu (v smislu vrednosti in časa) pri vlaganju v lokalna podjetja". Ta elementa, dodajajo analitiki, pomenita, da še vedno obstaja "potencial za rast lokalnih delniških trgov kot del širšega pristopa k večjim trgom".
Razsežnosti negativnega trenda na svetovnih trgih naša analitična ekipa ponazarja tudi z odlivom denarja iz svetovnih investicijskih skladov. Do sredine septembra je bilo iz njih skupaj dvignjenih 635 milijard dolarjev. To številko je treba primerjati s 484 milijardami dolarjev odlivov v pandemskem letu 2020, poudarjajo analitiki.
Največji odliv denarja letos doživljajo obvezniški skladi, iz katerih so umaknili 350 milijard dolarjev. Z odlivom v višini 231 milijard sledijo skladi, ki vlagajo v delnice, in hibridni skladi z nekoliko zmernejšim upadom v višini 46 milijard dolarjev.
Pri primerjavi lokalnih trgov s svetovnimi so naši analitiki upoštevali še nekatere druge kazalnike. Med njimi je priljubljeno razmerje P/E – razmerje med ceno delnice na borzi in dobičkom na delnico, ki ga doseže podjetje. Grobo rečeno, P/E je eden od kazalnikov, ki lahko pove, ali je delnica precenjena ali podcenjena. Višina in gibanje razmerja P/E skozi čas nakazujeta, kakšna pričakovanja imajo vlagatelji glede prihodnjega trenda na borzi.
Presenetljivo se domače borze po tem kazalcu – z nekaterimi izjemami – ne razlikujejo preveč od letošnjih svetovnih trendov. Čeprav trendi niso bili usklajeni, naši analitiki poudarjajo, da je "splošni trend usmerjen navzdol". Vrednost količnika P/E za borzne indekse je letos padla za eno od šestih točk na ljubljanski, zagrebški, skopski in banjaluški borzi.
Takšne številke ustrezajo svetovnim trendom. Razmerje P/E za indeks frankfurtske borze DAX je letos zdrsnilo za 3,5 točke, za indeks MSCI EM, ki vključuje delnice rastočih trgov, je znašalo 3,25 točke, za Eurostoxx 50, ki vključuje delnice iz držav evroobmočja, je padec znašal 4,8 točke. Podobno je bilo na borzah v širši regiji – na borzi v Budimpešti je ta kazalnik zdrsnil za 3,2, v Bukarešti pa za 5,3 točke.
Ker domače borze nikoli ne razočarajo s svojo edinstvenostjo, so se pojavile tudi izjeme. Na sarajevski borzi se je razmerje P/E letos nekoliko povečalo, in sicer za 0,3 točke, res velika anomalija pa prihaja iz Beograda. Pri indeksu Belex 15 je ta kazalnik poskočil za kar 420 točk, kar v analitski ekipi Bloomberg Adria pripisujejo precejšnjemu padcu dobičkov podjetij, katerih delnice so del indeksa.
Na splošno je padanje razmerja P/E na delniških trgih posledica negativnih pričakovanj vlagateljev. Višje razmerje P/E bi pomenilo, da vlagatelji pričakujejo rast dobička podjetij in s tem razcvet gospodarstva, kar bi upravičilo visoko ceno delnic. In kaj lahko pričakujemo v naslednjih mesecih?
Negativna pričakovanja
Analitična skupina verjame, da se bo nihajnost na delniških trgih nadaljevala s trendom padanja cen delnic. Ključni razlogi so: nadaljevanje geopolitičnih napetosti, konkretizacija gospodarske upočasnitve od zadnjega četrtletja letošnjega leta dalje in nadaljnje zaostrovanje denarne politike.
"Vsi ti elementi bodo odžirali dobiček podjetij," opozarja analitska ekipa Bloomberg Adria, pod pritiskom pa bo tudi inflacija. "Čeprav pričakujemo, da se bo inflacija v letu 2023 umirila, bo še vedno nad večletnim povprečjem pred letom 2022," dodajajo.
Vendar ni vse tako črno. Morebitni padec cen bo omejilo dejstvo, da je "veliko negativnih elementov že vračunanih v trenutne vrednosti delnic". Glede vrednosti kazalnika P/E so "vsi trgi regije Adria rahlo precenjeni – razen Slovenije", piše analitska ekipa in jih primerja z razmerjem P/E indeksa MSCI EM, ki je nekoliko nižje. Po drugi strani to pomeni, da obstaja nekaj prostora za rast slovenskih podjetij, katerih vrednotenja so na nižji ravni kot delnice v indeksih DAX, Eurostoxx 50 ali MSCI EM. Čeprav se je slovensko razmerje P/E letos znižalo nekoliko počasneje kot indeks DAX, je treba upoštevati tudi omenjene dejavnike, dodajajo analitiki Bloomberg Adria.
Skratka, nekoliko blažji upad tečajev delnic in s tem delniških indeksov na lokalnih trgih v primerjavi s svetovnimi trgi pomeni, da tako velikih izgub vlagatelji doslej niso doživeli, kar je dobra novica. Slaba novica pa je, da bi lahko prišlo do dodatnega popravka, če bi omenjeno rahlo precenjenost zmanjšali na realnejše vrednosti in približali svetovnim trendom. Vendar na lokalnih trgih ni nikoli nič gotovo.
