Romunija, nekdaj opevana kot zvezda trgov regije, se danes srečuje s številnimi izzivi, ki so močno načeli zaupanje vlagateljev. Kombinacija politične negotovosti, makroekonomskih slabosti in šibkejših kapitalskih trgov je državo potisnila na dno lestvice privlačnosti.
Donos desetletne obveznice dosegel sedem odstotkov
V samo enem mesecu so se donosi kratkoročnih romunskih obveznic zvišali za kar 50 bazičnih točk, medtem ko je donos desetletne obveznice dosegel sedem odstotkov. Ta skok kaže na močno povečanje tveganja, ki ga vlagatelji trenutno pripisujejo romunskemu trgu. Inflacija v državi znaša 4,9 odstotka, medtem ko je inflacija v storitvenem sektorju dosegla sedem odstotkov. Te visoke ravni inflacije ustvarjajo dodaten pritisk na kupno moč, rast realnih plač in vzdržnost denarne politike.
Glede na zadnje ankete se možnosti za zmago Georgea Simiona, skrajno desničarskega kandidata, na predsedniških volitvah povečujejo. Njegova morebitna zmaga že pretresa trge, zlasti zaradi možnosti, da bo za predsednika vlade imenoval kontroverznega Georgescuja, kar bi vlagatelje še dodatno odvrnilo od romunskih obveznic in delnic.
Preberi še

Romunija: Spopad med proputinovskim trumpizmom in proevropskimi elitami
Predsedniške volitve namigujejo na morebitno globoko politično krizo v Romuniji.
06.05.2025

Kontroverzne predsedniške volitve v Romuniji: Kaj spremljati?
Romuni po lanski razveljavitvi volitev danes volijo predsednika.
04.05.2025

Trumpov sin na potovanju po vzhodni Evropi meša denar in desničarsko politiko
Trumpov sin se je srečal z Orbanovimi zavezniki, srbskim predsednikom Vučićem in vplivnimi politiki
30.04.2025

Zadolžuje se po dvakrat višjih obrestnih merah kot Slovenija
Romunija se spoprijema s tako imenovanim dvojnim primanjkljajem – proračunskim in tekočim. Čeprav bonitetne agencije še niso znižale bonitetne ocene države, je ta na samem robu investicijske ocene. Načrtovani proračunski primanjkljaj v letu 2025 znaša sedem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar še povečuje zaskrbljenost glede fiskalne vzdržnosti. Javni dolg trenutno znaša okoli 55 odstotkov BDP, kar je še vedno sprejemljiva raven, vendar trend zadolževanja kaže na morebitne težave v prihodnosti.
Romunija se trenutno zadolžuje po za 1,7 odstotne točke višjih obrestnih merah od Srbije. V primerjavi s Hrvaško in Slovenijo so njeni stroški zadolževanja več kot dvakrat višji. Dodatna težava je menjalni tečaj med evrom in romunskim levom, ki je bil do pred kratkim povsem stabilen in se je v primerjavi z evrom v tekočem letu oslabil za 2,5 odstotka, zdaj pa ga centralna banka poskuša vrniti na raven pod pet.
Romunske delnice še vedno cenejše od drugih v regiji
Če pogledamo borzni trg, je romunski borzni indeks BET v zadnjem letu zabeležil petodstotni upad. Obstaja precejšnje tveganje nadaljnjega upada, zlasti v primeru Simionove zmage na volitvah. Kljub temu so romunske delnice z vidika vrednotenja še vedno cenejše v primerjavi s preostalimi v regiji, kar lahko dolgoročno pomeni določen naložbeni potencial. Indeks BET sestavljajo predvsem energetska podjetja in banke. Trenutno znižanje obrestnih mer, pa tudi znižanje cen energije negativno vplivata na poslovanje v teh sektorjih.
Srednjeročno ima Romunija še vedno možnosti, da se pridruži schengenskemu območju in pridobi status trga v razvoju. Vendar trenutna politična negotovost, zlasti glede politik Georgea Simiona, zasenčuje morebitne pozitivne premike.