Drugo

Razlogov za rast cene zlata precej. Zakaj noče in noče sijati?

Vir: Matej Šimnic, Capital Genetics

19. avgusta 2022, 07:00

Letošnja donosnost zlata je ob rekordni inflaciji okoli ničodstotna

Zgodovinski podatki ne upravičujejo teze, da je zlato ustrezen instrument za ščitenje pred inflacijo

Vojna bi lahko spodbudila umik denarja v zlato, vendar se to v 54 letih ni zgodilo

Razlogov za rast cene zlata precej. Zakaj noče in noče sijati?

Bloomberg

Po desetletjih "tiskanja denarja" so zagovorniki zlata letos končno prišli do točke, ko imajo v rokah vse prave karte. Toda zakaj cena zlata v tem skoraj idealnem okolju ne raste?

Prave karte, ki jih letos v rokah držijo zagovorniki zlata, so:

  • visoka količina denarja v obtoku,
  • močno povpraševanje,
  • težave dobavnih verig,
  • dolgo trajajoča pandemija,
  • vojna in
  • strmo vzpenjajoča inflacija.

 

Rezultat vsega tega je letošnja donosnost zlata okoli nič odstotkov. Primerjalno gledano je to seveda precej bolje kot donosnost na delniških ali obvezniških trgih, vendar pa neverjetno ob dejstvu, da je inflacija dosegla devet odstotkov in je svet praktično vsak dan na robu svetovne vojne.

Ali zlato med inflacijo res sije?

Zgodovinsko gledano je zlato že zelo zgodaj pridobilo vlogo plačilnega sredstva; tudi danes mnogi to plemenito kovino vidijo kot edinega pravega hranilca vrednosti. Zlata ni možno ponarejati, industrijska raba je na nizki ravni, zaradi omejenih virov pa se količina v "obtoku" letno poveča le za okoli dva odstotka. To je idealno, saj je to tudi meja dolgoročne stabilne rasti globalnega gospodarstva in spremenljiva meja inflacije, okoli te ravni pa se giblje tudi prirast svetovnega prebivalstva.

Kljub tem značilnostim zgodovinski podatki ne upravičujejo teze, da je zlato ustrezen instrument za ščitenje pred inflacijo – oziroma slednja ni edino gonilo rasti. Če pogledamo donosnost zlata na mesečni ravni od leta 1969 dalje in inflacijo zadnjih 12 mesecev, ugotovimo, da je povprečna korelacija le osemodstotna. Če pogledamo še malce drugače – v 258 primerih od 608 je bila letna donosnost zlata obratna kot gibanje inflacije. Le v 58 odstotkih primerov je torej cena zlata zrasla ali upadla skupaj z inflacijo. Statistika se sicer izboljša, če gledamo obdobja z višjo inflacijo, vendar tudi pri osemodstotni inflaciji zlato v skoraj šestini primerov ne upraviči pričakovanj.

Kako na zlato vpliva politika centralnih bank?

Zlato še vedno velja za alternativno naložbo. Raziskave kažejo, da ima v ZDA zgolj 30 odstotkov institucionalnih vlagateljev izpostavljenost do naložbenega zlata, pri tem pa je povprečni delež zastopanosti v portfeljih znašal zgolj 1,7 odstotka. V večini primerov se vlagatelji še vedno zanašajo na depozite, obveznice in delnice. Tudi v primeru inflacije posamezniki ne posežejo avtomatično po zlatu, saj centralne banke s prilagajanjem obrestnih mer vplivajo tudi na donosnost klasičnih naložb. To odražajo tudi podatki, saj lahko na spodnjem grafu vidimo, da se medletne donosnoti zlata gibajo precej bolj usklajeno z inflacijo, zmanjšano za obrestno mero ameriške centralne banke*, kot pa na primer s samo inflacijo. V praksi to pomeni, da se vlagatelji odločajo za zlato predvsem v obdobju, ko politika centralnih bank zaostaja za inflacijo.

* Uporabljeno zaradi lažje primerjave in razumevanja. Pogosto se v primerjavah uporablja tudi realne obrestne mere oziroma donosnost obveznic, zmanjšano za inflacijo. Korelacija je v takem primeru praviloma negativna.

Za vlagatelje niso pomembne samo trenutne razmere, ampak jih zanima tudi, kakšni bodo nadaljnji koraki centralne banke oziroma kako se inflacija odziva na monetarno politiko in koliko je še prostora za zategovanje pasu z vidika gospodarske aktivnosti. Boljše gospodarske razmere namreč dajo centralnim bankam več časa za agresivnejše lovljenje inflacije, kar povečuje konkurenčnost naložb, ki prinašajo obresti (zlato ne prinaša ne obresti ne donosov), pogosto pa v takih razmerah še vedno obstajajo priložnosti na delniških trgih.

Kdo so kupci zlata?

Spodnji graf prikazuje, v kolikšni meri so na lokalno inflacijo odgovarjale centralne banke držav, kot so ZDA, Kitajska, Japonska, Nemčija, Združeno kraljestvo, Indija, Francija in Italija (to so države, ki so se v obdobju zadnjih 52 let pojavljale in izmenjevale na seznamu šestih najmočnejših na svetu). Tudi ta pogled pokaže, da povpraševanje po zlatu in s tem njegova cena zrasteta predvsem v obdobju, ko gospodarsko najmočnejše države in s tem visok delež globalnega gospodarstva delujejo v okolju, v katerem centralne banke zaostajajo s prilagajanjem monetarne politike inflacijskim trendom. Kljub temu velja poudariti, da ZDA zaradi gospodarske moči, predvsem pa razširjenosti dolarskih obveznic z monetarno politiko v veliki meri vplivajo tudi na globalno inflacijo. Glede na trenutne razmere bo pozornost treba usmerjati tudi na nove gospodarske velesile, ki imajo tudi svoje specifike in – kot bomo videli kasneje – v trenutnih razmerah tudi drugačno vlogo.

Trgovinske menjave Kitajske

V zadnjih treh oziroma štirih desetletjih je prišlo do izrazite globalizacije svetovnega gospodarstva, veliko proizvodnih aktivnosti pa se je selilo v države s cenejšo delovno silo. V tem času je izjemen razcvet doživela predvsem Kitajska, vendar njenega uspeha ne moremo pripisati samo poceni delovni sili, ampak tudi aktivnostim, ki skrbijo za ugoden valutni tečaj. Izvoz izdelkov in storitev azijske velesile v zadnjih desetletjih precej presega uvoz, vseeno pa se je tečaj jena od leta 2005, ko je Kitajska prešla na drseči menjalni tečaj, okrepil za manj kot petino v primerjavi z dolarjem. Kitajci namreč konkurenčnost valute uspešno branijo s kapitalskimi tokovi, s presežnimi dolarji pa kupujejo predvsem ameriške državne obveznice, surovine, tuja podjetja, pa tudi zlato. Povezava gre seveda tudi v obratni smeri, saj je glavni cilj ugoden, pa tudi stabilen menjalni tečaj. Rezultat so tudi ukrepi kitajskih oblasti, ki so omejevale uvoz zlata kitajskim bankam na primer ob ohlajanju gospodarstva leta 2016 in ob zaostrovanju trgovinske vojne leta 2019. V zadnjih dveh letih je bilo povpraševanje Kitajcev zmanjšano tudi zaradi omejevanja javnega življenja.

Vojaške napetosti zadnjih 50 let imele predvsem kratkoročen učinek

Pomemben argument za letošnjo rast cene zlata je tudi vojna, ki bi lahko spodbudila beg denarja iz tveganih naložb v zlato, vendar se to v zadnjih skoraj 54 letih ni zgodilo. Če uporabimo indeks krepitve vojaških sil, začetka vojaškega konflikta in eskalacije vojne, ki je del geopolitičnega indeksa, ki sta ga v študijah uporabila ekonomista Dario Caldara in Matteo Iacoviello, vidimo, da novice o omenjenih dogodkih le začasno vplivajo na ceno zlata, dolgoročno pa močnejše povezave ni oziroma jo lahko prej pripišemo prekinitvam dobavnih verig kot samemu strahu pred vojno.

Zaupanje v finančni sistem hitro okreva

Zanimanje za zlato pogosto povezujemo tudi z zaupanjem v finančni sistem, saj nevarnost za izgubo bančnih prihrankov poleg inflacije in vojne predstavljajo tudi morebitni stečaji bank. To je zanimivo predvsem v luči razmer na Kitajskem in v drugih državah v razvoju, ki so se zaradi visokih stroškov hrane in energentov znašle v finančni krizi. Glede na zgodovinske podatke iz obdobja od leta 1970 do leta 2017 je veliko število predvsem dolžniških kriz povzročilo povpraševanje po zlatu. Vseeno je treba upoštevati, da je vpliv na globalni trg in s tem ceno zlata odvisen od velikosti in odprtosti države. Tudi v Sloveniji je bil v obdobju zaostrovanja bančne krize količinski uvoz zlata večji, vendar to težko pripišemo samo nezaupanju v finančni sistem – nenazadnje je bil uvoz zlata leta 2012, ko je kriza dosegla vrhunec, manjši kot leto prej.

Strah pred težavami finančnega sistema se podobno kot vojne kaže v relativno kratkoročnih vplivih na trg zlata. Večinoma se namreč zaostrovanje hitro umiri, svojo vlogo pa ima tudi mehanika špekulativnih vlagateljev (več o njih v nadaljevanju). Običajno se namreč v trenutkih panike denar želi seliti v likvidne naložbe, tuje valute, sosednje države ipd. Na srečo se zaenkrat še ni zgodilo, da bi bili vlagatelji in varčevalci prisiljeni posegati po alternativnih naložbah. Ob morebitnem ekstremnem padcu zaupanja v ameriški dolar v prihodnosti pa tega ne moremo izključiti.

Vloga špekulativnega denarja

Zlato ni pretirano razširjen finančni instrument pri institucionalnih vlagateljih, vendar visoka likvidnost vlagateljev, plitkost trga in hitra odzivnost vseeno puščajo pomemben odtis na trgu zlata. Gibanje odprtih pozicij na terminskem trgu zlata kaže, da pri večini večjih hitrih premikov sodeluje prav institucionalni denar, ki zaradi diverzifikacije naložb na trg zlata prinaša tudi vplive z drugih trgov. Izpostavljenost zlatu se namreč pogosto zmanjša v obdobjih, ko nihajnost delniških (VIX) in obvezniških (MOVE) trgov močno naraste. V takem okolju so upravljavci prisiljeni odprodajati naložbe, vključno z zlatom. Zgoraj omenjeno nezaupanje v finančni sistem tako lahko na ekstremnih nivojih tudi negativno vpliva na povpraševanje po zlatu. Na tem mestu lahko izpostavimo tudi nepričakovano hitro rast zlata od konca leta 2005 oziroma v letu 2006, kar lahko pripišemo zagonu prvega kotirajočega indeksnega sklada SPDR Gold ETF, s katerim se je odprl večji dostop do zlata tudi malim vlagateljem.

Je prišel čas za zlato?

Opisani dejavniki v veliki meri pojasnjujejo, kaj se je v zadnjih desetletjih dogajalo na trgu zlata oziroma kje lahko najdemo odgovore na najbolj pereča vprašanja in na podlagi katerih podatkov lahko oblikujemo tudi pričakovanja. Največji zagovorniki zlata bodo razloge za slabo predstavo videli v tržni manipulaciji centralnih bankirjev in investicijskih bank, vendar mogoče vseeno še ni čas za takšne teorije. Povzemimo glavne ugotovitve:

  • Inflacija: Čeprav ljudje v trgovinah zaznavamo višje cene, se razmere na surovinskih trgih umirjajo, statistični podatki pa v ZDA že kažejo, da je bil morda že dosežen vrh rasti cen.
  • Obrestne mere: Gospodarska situacija je relativno ugodna. Sentiment med potrošniki in podjetniki se sicer poslabšuje, vendar zaposlenost ostaja na visoki ravni. Centralne banke imajo tako še precej prostora za višanje obrestnih mer in še vedno stavijo na mehak pristanek.
  • Globalni trg: Kitajska zaenkrat z zapiranjem ekonomije in povezav z Rusijo uspešno omejuje inflacijo, vendar se sooča z ohlajanjem gospodarstva. To seveda ni pozitivno za kitajsko povpraševanje po zlatu, ki bo najverjetneje omejeno tudi v primeru zaostrovanja nepremičninske krize ali morebitne vojne s Tajvanom.
  • Geopolitične napetosti: Napetosti med Zahodom in Rusijo še niso razrešene, a se pogled vse bolj usmerja proti napetim razmeran na Kitajskem in Tajvanu. Morebitna vojna bi lahko pomenila tudi trgovinsko blokado Kitajske. Slednja bi svoje rezerve lahko selila iz dolarskih naložb v zlato, vendar v primeru priprav na vojno lahko pričakujemo predvsem kopičenje industrijskih surovin in energentov. Priprave na vojno oziroma sama vojna bi povzročile tudi izjemno nihajnost na kapitalskih trgih, s tem pa umik institucionalnih vlagateljev.
  • Špekulativno povpraševanje: Mnogi vlagatelji so se v letošnjem letu soočili z izjemno nihajnostjo ne samo delnic, ampak tudi obveznic. Visoka izpostavljenost do tehnoloških delnic in zviševanje zahtevane donosnosti obveznic sta vodila v visoke izgube marsikaterega institucionalnega vlagatelja. Zmanjšanje tveganja je imelo v preteklosti vpliv tudi na trg zlata; verjetno je to tudi eden od pomembnejših razlogov, da se bikovski trend kljub inflaciji ni vrnil na trg najbolj priznane plemenite kovine. Predvsem indikatorji nihajnosti delniških trgov se v zadnjem času umirjajo, s čimer se morda odpira prostor za zlato, če bodo vlagatelji za to videli razlog.

 

Finančni udeleženci na trg vstopajo s svojimi pričakovanji in pogledi. Inflacija, centralne banke, makro okolje, vojne, tržna manipulacija in podobno so dejavniki, ki vplivajo na gibanje cene zlata, vendar še vedno le posredno. Glavno besedo oziroma tržno ceno konec koncev še vedno določijo trg in njegovi udeleženci, ki v tem trenutku sicer nimajo pravih razlogov za kopičenje zlata, vendar se svet lahko že v naslednjih mesecih hitro spremeni.

Vse novice iz rubrike Analiza

Analiza

vse novice iz rubrike Analiza